P. Lombardi v oddaji Octava dies: Razlika med Jezusom in Sokratom
VATIKAN (sobota, 23. april 2011, RV) – Direktor Radia Vatikan, p. Federico
Lombardi, je tokratno oddajo Octava dies namenil katehezi papeža Benedikta XVI. med
sredino splošno avdienco. Sveti oče je takrat izpostavil razliko med grškim filozofom
Sokratom, ki sprejme smrt mirno in brez vznemirjenosti, ter Jezusovo tesnobo in trpljenjem
v vrtu Getsemani, ko se približuje ura njegove smrti. Papež je dejal, da Jezusovo
poslanstvo »ni bila ta popolna ravnodušnost in svoboda; njegovo poslanstvo je bilo
v tem, da je nase sprejel naše trpljenje, vso človeško dramo. In zato je ravno
to ponižanje v Getsemaniju bistveno za poslanstvo Človeka-Boga. Tako odpre
vrata nebes, odpre nebesa: ta zastor pred Najsvetejšim, ki ga je človek postavil
pred Boga, je odgrnjen z Jezusovim trpljenjem in pokorščino,« so bile papeževe
besede.
P. Federico Lombardi ob papeževih besedah takole razmišlja:
»V
sredo med splošno avdienco je papež del kateheze namenil Jezusovi molitvi v vrtu Getsemani.
Premišljeval je o Jezusovi tesnobi in njegovem strahu pred smrtjo ter obenem nakazal
razliko med Jezusom in Sokratom. Vsi občudujemo trdnost in samoobvladovanje
tega grškega modreca, ki ga je na nepozaben način opisal njegov učenec
Platon. A Sokratova vzvišenost pred izkušnjo tesnobe ga v določenem
smislu oddalji od konkretnega uboštva in šibkosti, ki sta pred smrtjo skupni vsem
ljudem. A Jezus, zares eden od nas, je drugačen od Sokrata. Božja ljubezen sestopi
v globino brezna, da bi nas vse privedla v višino. Najbolj skrivnostna in presenetljiva
stran evangelija, ki govori o dogodkih v vrtu Getsemani, se paradoksalno spremeni
v stran, ki lahko da največ tolažbe brezmejni bolečini človeštva. Brezmejna bolečina,
a tudi brezmejna ljubezen. Zato lahko govorimo o odrešenju in lahko verujemo tudi
v soočanju s smrtjo. Med včerajšnjim odgovarjanjem na vprašanja, je papež dejal, da
se v evharistiji vstalo Jezusovo telo dotakne in vstopi v nas, da bi spremenilo naše
življenje v svoje novo življenje. Trpljenje in vstajenje je največji dar, ki ga je
Bog poklonil našemu človeštvu na poti.«