Papež v svoji knjigi o Jezusu: Jezusov krik na križu je krik človeštva brez Boga
VATIKAN (petek, 22. april 2011, RV)– Papež Benedikt XVI. v svojem
drugem delu knjige Jezus iz Nazareta, ki je izšla letos marca, eno od poglavij nameni
tudi skrivnosti Jezusove smrti. »Prva Jezusova beseda na križu,« piše papež,
»je prošnja za odpuščanje njegovim krvnikom: Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.«
To, kar je Gospod pridigal v govoru na gori, je sedaj osebno izpolnil. Ne pozna nikakršnega
sovraštva. Ne kliče k maščevanju. Prosi odpuščanja za tiste, ki ga pribijajo na križ.
Papež
se zaustavi ob besedah: Ne vedo kaj delajo. Nevednost torej zmanjša krivdo in pušča
odprta vrata k spreobrnjenju. »A ne gre le za preprosto opravičilo, kajti obenem
razkrije otopelost srca, otopelost, ki se upira pozivu resnice,« piše papež in
dodaja, da za vse čase in za vse ljudi ostaja tolažba, da je namreč za Jezusa nevednost,
bodisi tistih, ki zares niso vedeli, bodisi tistih, ki so vedeli, a so ga obsodili,
postala motiv za prošnjo odpuščanja – nevednost vidi kot vrata, ki nas lahko odprejo
za spreobrnjenje.
Benedikt XVI. osvetli tudi Jezusov krik na križu: Moj Bog,
moj Bog, zakaj si me zapustil? Kot trdijo evangelisti, osebe, ki so ga obkrožale,
niso razumele njegovega vzklika in so ga razlagale kot klicanje Elija. »Samo skupina
vernikov je Jezusov vzklik lahko razumela kot pravi mesijanski krik,« pojasnjuje
papež. »Ne gre za kakršen koli krik zapuščenosti. Jezus namreč izgovori veliki
psalm trpečega Izraela in tako sprejme vase vso bolečino tako Izraela kot vseh ljudi,
ki trpijo na tem svetu zaradi zakrivanja Boga. Jezus pred srce samega Boga
prinese krik tesnobe nemirnega sveta, katere razlog je odsotnost Boga. Poistoveti
se s trpečim Izraelom, s človeštvom, ki trpi zaradi pomanjkanja Boga, vase sprejme
krik človeštva, njegovo muko, vso njegovo potrebo po pomoči in ga tako hkrati
preobrazi.«
Preobrazba, ki jo prinese Jezusova smrt, so sprava, pokora
in odrešenje. Pod vodstvom Svetega Duha porajajoča se Cerkev je počasi prodrla v najglobljo
resnico križa, gnana z željo, da bi vsaj na daleč razumela razlog in cilj križa. Prvi
kristjani, nadaljuje papež, razumejo, da so s Kristusovim križem dokončno presežene
starodavne žrtve v templju. Zgodilo se je nekaj novega. »V Jezusovem trpljenju,
vsa umazanija sveta pride v stik z neizmerno Čistostjo, z dušo Jezusa Kristusa,
in tako s samim Božjim Sinom,« izpostavlja Benedikt XVI. »Če običajno
ob stiku nečista stvar okuži in onesnaži čisto stvar, je tu ravno nasprotno: kjer
svet z vso svojo nepravičnostjo in vso svojo krutostjo, ki ga onesnažujeta,
pride v stik z nezmerno Čistostjo – tam se On, Čistost, razodene kot najmočnejši.
V tem stiku, se umazanija sveta zares vpije, se izniči in preobrazi preko bolečine
neskončne ljubezni,« piše Benedikt XVI.