VATIKAN (nedelja, 17. april 2011, RV) – »Vse želim povabiti, da se odprete
delovanju Svetega Duha, ki spreminja naša življenja,« je dejal papež Benedikt
XVI. med splošno avdienco. Posvetil jo je premišljevanju o svetosti, s čimer je sklenil
dveletni cikel katehez o svetnikih.
Poklicani k svetosti
»Vsi
smo poklicani k svetosti,« je izpostavil papež in povabil, naj se odpremo Svetemu
Duhu, da bomo tako tudi mi»kot kamen v mozaiku svetosti, ki ga Bog ustvarja
v zgodovini, da bi Kristusovo obliče zažarelo v polnosti svojega sijaja. Ne
bojmo se iztegovati proti Božjim višinam,« je spodbudil, »ne bojmo se, da Bog
zahteva preveč, ampak se v vsakem dejanju pustimo voditi njegovi Besedi, čeprav se
čutimo ubogi, neprimerni, grešniki: on bo tisti, ki nas bo spremenil po svoji
ljubezni.« Papež je izpostavil, da »sveto življenje ni sad našega truda, daših
dejanj, ampak je Bog, ki je trikrat sveti, tisti, ki nas dela svete, je delovanje
njegovega Svetega Duha, ki nas spodbuja iz notranjosti, je samo življenje Kristusa
Vstalega, ki nam je posredovano in ki nas spreminja.«
Cerkev lahko prispeva
k miru, po katerem hrepeni Bližnji vzhod
»Ker se nahajate v središču
Bližnjega vzhoda, med ljudmi opravljate neizmerno poslanstvo,« je dejal papež
Benedikt XVI. novemu maronitskemu patriarhu Antiohije Béchari Raïu. V govoru je izpostavil,
da Cerkev lahko prispeva k miru na Bližnjem vzhodu. Spomnil je na Antiohijo, ki je
bila pred 2000 leti cvetoče mesto rimskega imperija. V njem so prebivali prvi privrženci
križanega Boga in prav tam so jih prvič poimenovali kristjani. Danes maronitski patriarhalni
sedež Antiohije ne predstavlja več ene izmed največjih katoliških skupnosti v krščanskem
svetu. Toda, kot je dejal papež, je tam še vedno mogoče najti navdušenje prvih kristjanov.
»Kristusova ljubezen vas spodbuja,« je papež dejal patriarhu Raïu, »da jim
razglašate veselo novico odrešenja. To področje sveta, katerega so s svojo prisotnostjo
in pridiganjem blagoslovili očaki, preroki, apostoli in sam Kristus, hrepeni po dolgotrajnem
miru. Beseda Resnice, ki je sprejeta in živeta, pa ima sposobnost, da ga vzpostavi,«
so bile papeževe besede.
Zahtevati spoštovanje do svoje lastne verkse in
kulturne identitete.
»Trditi, da Evropa nima krščanskih korenin,
je enako pretvarjanju, da človek lahko živi brez kisika in hrane,« je poudaril
Benedikt XVI. na začetku minulega tedna, ko je sprejel novega hrvaškega veleposlanika
pri Svetem sedežu Filipa Vučaka. »Bilo bi iluzorno ne priznati lastno identiteto
in sprejeti drugo, ki je rojena v drugačnih okoliščinah od tistih, ki so porajale
Hrvaško,« je dejal papež. Nadaljeval je, da s približevanjem vstopa v Evropsko
unijo, Hrvaška ne bo sprejela le ekonomski in pravni sistem z vsemi svojimi prednostmi
in omejitvami, ampak bo hkrati lahko prinesla tudi svoj lastni prispevek. Sveti oče
je Hrvaško pozval, naj se »ne boji odločno zahtevati spoštovanje do svoje lastne
zgodovine in svoje verske ter kulturne identitete«.
Vzgoja, v skladu
s prepričanji staršev
»Cerkev zagovarja vzgojo, ki vključuje
moralne in verske vrednote in ki so v skladu s prepričanji starše, kar
je tudi njihova pravica in kar prav tako prispeva k celostnemu razvoju mladih,«
je izpostavil papež na srečanju nove španske veleposlanice pri Svetem sedežu Maríe
Jesús López-Palop. Spomnil je na nekatere »prefinjene oblike sovraštva do vere,
ki se včasih izražajo kot zatajevanje zgodovine in verskih simbolov, v katerih se
zrcalita identiteta in kultura večine državljanov.« To, da se v določenih okoljih
vero poskuša obravnavati kot družbeno nepomemben ali celo nadležen dejavnik, ne opravičuje
dejstva, da se jo želi potisniti na rob, in sicer z obrekovanjem, smešenjem in diskriminacijo,
skupaj z brezbrižnostjo pred očitnim oskrunjanjem. »S tem se krši temeljno
pravico do verske svobode, ki je neločljiva od dostojanstva človeške osebe
in je pravo orožje miru, kajti lahko spremeni in izboljša svet,« je poudaril papež.