Papež danes poslušal zadnjo postno pridigo

VATIKAN (petek, 15. april 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. in člani rimske kurije so danes dopoldne poslušali četrto in zadnjo postno pridigo. Papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa jo je naslovil Dejavna ljubezen in v njej osvetlil družbeni nauk katoliške Cerkve. Kot je med drugim zatrdil, evangelij ne daje neposrednih rešitev za socialne probleme, vendar pa obsega načela, ki služijo za oblikovanje konkretnih odgovorov na različne zgodovinske situacije. Ker se socialne razmere in problemi spreminjajo iz obdobja v obdobje, je kristjan vsakič poklican, da evangelijska načela vnese v trenutne razmere. Po Cantalamessovih besedah papeške okrožnice predstavljajo ravno to. Zato se vsaka začenja na tisti točki, kjer se je predhodna zaključila, ter pri tem upošteva nove družbene pojave in spremembne. Socialna okrožnica papeža Benedikta XVI. Ljubezen v resnici je tako nadaljevanje okrožnice Pavla VI. O delu za razvoj narodov. Že sam naslov papeževe okrožnice Ljubezen v resnici nakazuje svetopisemska temelja, na katerima bo utemeljil svoj govor o družbenem pomenu evangelija: to sta ljubezen in resnica. »Resnica brani in izraža moč osvobajanja ljubezni v vedno novem zgodovinskem dogajanju,« piše papež. »Brez resnice, brez zaupanja in ljubezni do resničnega, ni družbene zavesti in odgovornosti; družbeno ravnanje se na milost in nemilost zaplete v zasebne koristi ter logiko oblasti, ki v težkih trenutkih, kakršni so danes, vplivajo na družbo razkrojevalno, toliko bolj na družbo, ki se globalizira.«

P. Cantalamessa je med drugim spregovoril še o služenju, ki je eno od najpogostejših in najkoristnejših načel, s katerim evangelij vpliva na družbeno-socialno področje. Jezus je služenje postavil za enega od temeljev svojega nauka in tudi sam povedal, da je prišel služit in ne zato, da bi se mu služilo. Služenje je univerzalno načelo, ki se uveljavlja na vseh življenjskih ravneh, je zatrdil papeški pridigar in nadaljeval, da bi država morala služiti državljanom, politik državi, zdravnik bolnikom, učitelj učencem. Služenje pa na poseben način pripada tistim, ki služijo Cerkvi. Služenje samo po sebi ni krepost, ampak izvira iz različnih kreposti, predvsem iz ponižnosti in ljubezni, je dejal p. Canatalamessa. Je način izražanja tiste ljubezni, ki ne išče lastnega interesa, ampak interes drugih, in ki daje, ne da bi iskala kaj v zameno. Evangelijsko služenje, ki je nasprotno svetnemu, ni lastno manjvrednemu in potrebnemu, ampak boljšemu, tistemu, ki je postavljen višje. Jezus pravi, da v Cerkvi mora biti voditelj kot tisti, ki služi, prvi mora biti vsem služabnik. P. Cantalamessa je pridigo zaključil z Jezusovimi besedami, ki jih je izgovoril po umivanju nog učencem: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil« (Jn 13,12-15).

Letos so postne pridige potekale na temo Nad vsem tem pa naj bo ljubezen (Kol 3,14). V prvi je p. Cantalamessa osvetlil dva obraza ljubezni: eros in agape, v drugi je premišljeval o Bogu, ki je ljubezen, v tretji pa o ljubezni, ki naj bo brez hinavščine. Kot je sam pojasnil, je s postnimi pridigami želel nadaljevati premišljevanja iz adventnega časa, ko so bile pridige namenjene vprašanju nove evangelizacije v današnjem svetu. V postnih pridigah je v ospredje postavil problem sekularizacije ljubezni, opirajoč se pri tem na papeževo okrožnico Ljubezen v resnici.

Audio: