RIM (torek, 12. april 2011, RV) – Danes mineva 50 let od prvega poleta človeka
v vesolje. 12. aprila 1961 je namreč ruski kozmonavt Jurij Gagarin v vesoljskem plovilu
Vostok 1 kot prvi človek obkrožil Zemljo. Polet je trajal 108 minut.
Ob tej
priložnosti naj spomnimo na besede svetega očeta. 13. marca 2000 je takrat še kot
kardinal Ratzinger, v svojem nagovoru v Palermu med tednom vere spomnil na ta dogodek.
O njem je spregovoril kot o bolečem občutku odsotnosti Boga, katerega v današnjih
dneh doživljajo mnogi. Gagarin je po vrnitvi iz vesolja namreč dejal, da tam ni videl
nobenega boga. Ratzinger je poudaril, da tudi za »ateista, ki je duhovno revnejši,
taka trditev jasno ne more predstavljati prepričljivega dokaza proti obstoju Boga.
Da se Boga ne da dotakniti z rokami ali opazovati s teleskopom, da ne stanuje na Luni,
Saturnu, kateremkoli planetu ali zvezdi, se je vedelo že prej, preden je to dejal
Gagarin. Ob strani je pustil dejstvo, da glede na merila univerzuma to potovanje v
vesolje, pa četudi ostaja izreden podvig, lahko predstavlja le kratek sprehod pred
vrati doma. Spoznanja, katera je pridobil so daleč za tistimi, ki so bila že na razpolago
na podlagi računov in opazovanj.«
Prvi papež, ki je javno spregovoril
o »podvigih v vesolju«, pa je bil Janez XXIII. 12. avgusta 1962 je med molitvijo
Angelovega češčenja v Castelgandolfu izrazil željo, da bi ti podvigi »dobili pomen
poklona pred Bogom, ki je Stvarnik in najvišji Zakonodajalec. Ti zgodovinski dogodki,
kot bodo označeni v letopisih znanstvene vednosti o vesolju, bodo tako lahko postali
izraz pravega in miroljubnega napredka, trdno utemeljenega na človeškem bratstvu.«