Enrico dal Covolo: "Prenova posvečenega življenja se mora izražati v srcih"

VATIKAN (četrtek, 31. marec 2011, RV) – Prenova posvečenega življenja v okviru nove evangelizacije se mora izražati v srcih, ki so povsem podarjena Bogu in njegovi Cerkvi. Tako je za tiskovno agencijo Zenit zatrdil rektor papeške lateranske univerze v Rimu, škof Enrico dal Covolo.

Znano je namreč, da število poklicev v redovno življenje upada, predvsem ženskih poklicev in še posebej v najbolj sekulariziranih državah Evrope in Amerike. Po Covolovih besedah je stanje drugačno v azijskih državah kot so Indija, Koreja in Vietnam, v Evropi pa je izjema Poljska. Nekoliko boljše stanje je glede moških poklicev v redovništvo. Vednar pa, kot poudarja škof Covolo, se glavno vprašanje ne nanaša na padec številk, ampak na kvaliteto posvečenega življenja. Zadnji statistični podatki Zveze vrhovnih predstojnikov kažejo, da so najpogostejši razlog za zapuščanje redovnega življenja čustveni problemi (43 %), sledijo nezadovoljstvo in naveličanost (28 %), osebnostna nezrelost (21 %), psihološki problemi (21 %), konflikti s predstojniki (28 %) in kriza vere (5 %).

Prenova se mora vedno bolj kazati kot konkreten in dejaven obrat redovnega posvečenja, kar pomeni, da je srce povsem podarjeno Bogu in njegovi Cerkvi, je izpostavil škof. Posvečeno življenje se mora spremeniti v zgovorne in izrazite oblike služenja ter se tako odzvati na sedanje vzgojne potrebe, na nove oblike revščine in različne stiske. Veliki redovi in redovne kongregacije v Cerkvi so se vedno znali pogumno in z navdušenjem približati izzivom svojega časa, popraviti samo Cerkev, pri čemer je škof spomnil na primer sv. Frančiška Asiškega. Izpostavil je tudi apostolsko spodbudo Posvečeno življenjo, kjer Janez Pavel II. pred vprašanjem o zapravljanju človeških moči s posvečenim življenjem pokaže na njegovo lepoto in trdi: »Iz tega življenja, ki se izliva brez pridržkov, pa se širi prijeten vonj, ki napolni vso hišo. Božja hiša, Cerkev, ni danes nič manj kot včeraj okrašena in obogatena z navzočnostjo posvečenega življenja.« Janez Pavel II. je po škofovih besedah tudi podal razloga za upadanje duhovnih poklicev, med njimi največje nevarnosti predstavljajo racionalizem, zagovarjanje subjektivnosti, praktični in bivanjski ateizem, razpad družine, zatemnitev in popačenje pravega smisla človeške spolnosti, družbena nepravičnost ter le delna pripadnost Cerkvi oz. krščanstvo po lastni meri.

Audio: