Papež Benedikt XVI. med splošno avdienco: Sv. Alfonz Marija Ligvorij - zgled gorečega pastirja

VATIKAN (sreda, 30. marec 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco posvetil sv. Alfonzu Mariji Ligvoriju, cerkvenemu učitelju in ustanovitelju reda redenptoristov iz 18. stoletja. »Sv. Alfonz Marija Ligvorij je zgled gorečega pastirja, ki je osvojil duše s pridiganjem evangelija in zakramenti,« je dejal papež in dodal, da je sv. Alfonz imel realen in optimističen pogled na dobro, ki ga Gospod poklanja vsakemu človeku, velik poudarek pa je dal tudi čustvom in srcu, ki so poleg misli pomembni za ljubezen do Boga in bližnjega.

Alfonz Marija Ligvorij se je rodil leta 1696 blizu Neaplja v Italiji. Bil je izredno nadarjen. Pri 16 letih je doktoriral iz pravnih ved in bil izjemen advokat. V osmih letih je dobil vse pravde, nato pa leta 1723 zaradi korupcije in nepravičnosti zapustil svoj poklic. Odločil se je postati duhovnik in bil posvečen leta 1726. Posvetil se je evangelizaciji med najbolj ubogimi neapeljskimi prebivalci, katerim je rad pridigal in jih učil osnovne verske resnice. Mnogi od teh revnih ljudi so živeli v grehu in se ukvarjali s kriminalom. Potrpežljivo jih je učil moliti in jih spodbujal k boljšemu načinu življenja. Dosegel je vidne rezultate: v najrevnejših mestnih predelih so se množile skupine ljudi, ki so se ob večerih srečevali po hišah ali gostilnah, da bi molili in premišljevali Božjo besedo pod vodstvom katehetov in duhovnikov. Ko so se na željo neapeljskega nadškofa ta srečanja začela odvijati v mestnih kapelah, so dobila ime ''večerne kapele''. Bile so pravi studenec moralne vzgoje, socialnega spreminjanja in vzajemne pomoči med revnimi; kraje, boji in prostitucija so skoraj izginili. »''Večerne kapele'',« je dejal papež, »se zdijo kot oblika misijonarskega delovanja, pri kateri se lahko tudi danes navdihujemo za novo evangelizacijo, predvsem med najrevnejšimi, da bi zgradili pravičnejšo, bolj bratsko in solidarnejšo človeško sobivanje.« Sv. Alfonz leta 1732 ustanovi redovno skupnost Presvetega Odrešenika, znano kot skupnost redentoristov, in postane njen predstojnik. Redovniki so bili pravi popotni misionarji, ki so prihajali tudi v najbolj oddaljene vasice in pozivali k spreobrnjenju in vztrajnemu krščanskemu življenju, predvsem preko molitve. »Redentoristi, razširjeni po mnogih deželah sveta, tudi danes z novimi oblikami apostolata nadaljujejo to poslanstvo evangelizacije,« je zatrdil Benedikt XVI.

Sv. Alfonz Marija Ligvorij, umrl je leta 1787, je dobil naziv cerkveni učitelj iz več razlogov. Predvsem pa zaradi svojega bogatega učenja moralne teologije, ki je tako dosledno izrazila cerkveni nauk, da je bil razglašen za zavetnika vseh spovednikov in moralistov. Duhovnikom in spovednikom je priporočal, naj so zvesti katoliškemu moralnemu nauku in hkrati tudi dobrotljivi, prizanesljivi in blagi do spokornikov, da bodo ti čutili njihovo sprejemanje, podporo in spodbudo na poti vere in krščanskega življenja. »Sv. Alfonz se ni nikoli utrudil ponavljati, da so duhovniki vidno znamenje neskončnega Božjega usmiljenja, ki odpušča in razsvetljuje misli in srce grešnika, dokler se ne spreobrne in spremeni življenje,« je izpostavil Benedikt XVI. in nadaljeval, da je v današnjem času, ko obstajajo jasna znamenja izgube moralne vesti in določeno pomanjkanje spoštovanja do zakramenta spovedi, nauk sv. Alfonza še vedno zelo aktualen.

Papež je tudi izpostavil Alfonzovo vztrajanje pri pomembnosti molitve in čaščenja najsvetejšega oltarnega zakramenta, osvetlil pa je tudi kristocentričnost njegove duhovnosti: »Alfonzianska duhovnost je namreč pretežno kristocentrična, naravnana na Kristusa in njegov evangelij. Premišljevanje skrivnosti Gospodovega učlovečenja in trpljenja je pogost predmet njegovega pridiganja. In ravno zato ker je kristološka, je alfonzianska pobožnost tudi izbrano marianska,« je zatrdil papež.

Audio: