Tretje srečanje papeža Benedikta XVI. s primasom Ciprske pravoslavne cerkve
VATIKAN (ponedeljek, 28. marec 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes
tretjič uradno srečal s primasom Ciprske pravoslavne cerkve Krizostomom II. Nadškof
Nea Justiniana in vsega Cipra je bil za primasa ene najstarejših avtokefalnih Cerkva
izvoljen 6. novembra 2006. Prvič je bil na obisku v Vatikanu junija leta 2007, sam
pa je svetega očeta sprejel med apostolskim potovanjem na Ciper lansko leto. Danes
je na papeževo povabilo pri njemu ostal tudi na kosilu. V nadaljevanju se je sestal
še z državnim tajnikom, kardinalom Tarcisiem Bertonejem. Pogovori pa so se med drugim
odvijali o položaju kristjanov na Bližnjem Vzhodu in o vprašanju verske svobode na
Cipru.
Verniki Ciprske pravoslavne cerkve, navadno imenovane samo Ciprska Cerkev,
so v tej otoški državi v večini, predstavljajo namreč 78% vsega prebivalstva. Zgodovina
Ciprske Cerkve je tesno povezana z zgodovino naroda. Njeni izvori segajo v leto 46,
ko sta se na otoku med svojim misijonskim potovanjem ustavila apostola Pavel in Barnaba.
Barnaba se je kasneje vrnil za daljši čas in velja za ustanovitelja Ciprske Cerkve,
ki je neodvisnost dobila leta 431. Zaradi kasnejših tujih vplivov in nadoblasti je
nadškof postal predstavnik grškega prebivalstva na otoku, s čimer je njegova vloga
dobila političen značaj. To je tudi razlog, da ljudstvo sodeluje pri njegovi izvolitvi,
kar je posebnost med vsemi pravoslavnimi Cerkvami. Krizostom II. je v intervjuju po
izvolitvi dejal, da danes politični značaj nadškofa nima več tolikšnega izraza. Njegova
vloga je predvsem zavzemanje za mir in slogo med vsemi prebivalci otoka, tako grškimi
kot tistimi, ki so v manjšini. Krizostom II., ki je zelo naklonjen ekumenskemu dialogu,
je v nekem drugem intervjuju leta 2009 poudaril tudi tesne vezi med Ciprom in Rimom,
krajema, kjer sta pokopana apostola Pavel in Barnaba. Zaveda se pomena dialoga na
teološki ravni, kjer je pri vsakem koraku potrebna velika pazljivost. O papežu Benediktu
XVI. pravi, da je velik poznavalec teologije zahodne in vzhodne tradicije ter da so
njegove misli o sodobnem svetu v popolnem skladju z njihovimi.
Ko je nadškof
Krizostom II. prvič obiskal svetega očeta, mu je ta dejal, da je za prihodnje korake
potrebno predvsem zaupati v molitev. Kar pa ne odvzema pomena konkretnim dejanjem.
Njegov obisk je tako označil kot koristno pobudo, ki pomeni napredovanje v smeri edinosti,
katero je želel Kristus. Ta edinost je sicer lahko le dar in sad Svetega Duha, vendar
istočasno zahteva neprestano prizadevanje.