Papež na Dvorišču za pogane: "Poklicani ste, da med seboj gradite mostove"
PARIZ (sobota, 26. marec 2011, RV) – Papež se je včeraj zvečer preko video
prenosa vključil v dogajanje na Dvorišču za pogane v Parizu. V nagovoru je pozdravil
vse zbrane in izrazil svojo hvaležnost Papeškemu svetu za kulturo, ki je uresničil
njegovo pobudo, da se v Cerkvi odpre Dvorišče za pogane. Ta prostor v jeruzalemskem
templju je nevernikom omogočal, da so se približali in postavljali vprašanja o veri.
V tistem obdobju je bil to ločen kraj, saj pogani niso imeli pravice vstopiti v svet
prostor. Po Kristusovem prihodu pa se je zid ločevanja podrl, s križem je namreč z
Bogom spravil vsa ljudstva.
Sveti oče je nato dejal, da se je v preteklih dneh
odprl nov prostor za spoštljivo in prijateljsko srečanje med ljudmi različnih prepričanj.
Posebej se je obrnil na zbrane mlade, ki si želijo novega, svobodnejšega, pravičnejšega,
bolj solidarnega, miroljubnega in srečnega sveta. »Na vas se obračam upoštevajoč
vse tisto, kar si imate za povedati. Vi, neverni, želite vernikom zastavljati jasna
vprašanja in od njih zahtevate predvsem pričevanje z življenjem, ki naj bi se ujemalo
s tistim, kar izpovedujejo. Zavračate vsako odstopanje od vere, ki jo dela nečloveško.
Vi, ki ste verni, pa želite svojim prijateljem povedati, da si ta zaklad, ki
je zaprt v vas, zasluži delitev, vprašanje, razmišljanje. Vprašanje o Bogu
za družbo ni nevarnost in ne ogroža človeškega življenja! Vprašanje o Bogu med velikimi
vprašanji današnjega časa ne sme manjkati.« »Dragi prijatelji, poklicani ste,
da med seboj gradite mostove. Izrabite priložnost, ki je pred vami, da v globini svoje
zavesti z zanesljivim in razsodnim premislekom najdete poti do dialoga. Drug drugemu
imate veliko za povedati. Ne zapirajte svoje zavesti pred izzivi in problemi, ki jih
imate pred seboj.« Srečanje med stvarnostima vere in razuma človeku omogoči, da
najde samega sebe. Toda le, kadar se razum ne ukloni pod pritiski in privlačnostjo
koristoljubja. Iskanje resnice namreč ni lahko in potrebna je pogumna odločitev. A
do sreče in lepote polnosti življenja ne obstajajo bližnjice.
Sveti oče je
še poudaril, da se religija ne boji pravične laičnosti, ki je odprta in vsakomur dopušča,
da po vesti živi, kar verjame. Verni in neverni morajo živeti kot bratje in graditi
svet svobode, enakosti in bratstva, v katerem so vsem priznane iste pravice. »Eden
izmed razlogov za obstoj tega Dvorišča za pogane je prispevati k temu bratstvu, ki
gre onstran prepričanj, toda ne zanika razlik. In še globlje, prepoznati, da nas le
Bog v Kristusu notranje osvobodi in nam da možnost, da se zares srečamo kot bratje.«
Najprej je potrebno prevzeti držo spoštovanja, pomoči in ljubezni do vsakega človeškega
bitja. Kajti vsakogar je ustvaril Bog, zato je na nek način vsakdo pot, ki vodi k
Njemu. Papež je mlade tako povabil: »Prispevajte k podiranju mej strahu pred drugim,
pred tujcem, pred tistim, ki vam ni podoben. Ta strah se pogosto rodi iz medsebojnega
nepoznavanja, nezaupljivosti ali ravnodušnosti. Bodite pozorni, da okrepite vezi z
vsemi mladimi, brez razlikovanj. Kar pomeni, da ne pozabite tudi na tiste, ki živijo
v revščini ali so osamljeni, tiste, ki trpijo zaradi brezposelnosti ali preživljajo
bolezen, in tiste, ki se čutijo odrinjene na rob družbe.«