Sveti oče spregovoril sirsko malankarskim škofom

VATIKAN (petek, 25. marec 2011, RV) – »Ta skupni čas je privilegirana priložnost, da poglobimo vezi bratstva in skupnosti med Petrovim sedežem in sirsko malankarsko Cerkvijo.« S temi besedami je sveti oče danes sprejel sirsko malankarske škofe iz Indije, ki so te dni v Vatikanu na uradnem obisku ad limina apostolorum. Poudaril je pomen zvestobe in polnega občestva s katoliško Cerkvijo: »Tako kot vaši predniki ste tudi vi, znotraj ene Božje družine poklicani, da nadaljujete v trdni zvestobi temu, kar vam je bilo posredovano. Vsi katoliški škofje so deležni iste skrbi za zvestobo Jezusu Kristusu in hrepenijo po tisti edinosti, katero je želel za svoje učence (Jn 17,11), medtem ko upravičeno ohranjajo svojo raznolikost.« Katoliška Cerkev namreč želi, da tradicija in obredi vsake posamezne Cerkve ostanejo celoviti. Prav tako želi prilagoditi lasten način življenja na različne potrebe časa in kraja. Vsaka generacija se mora tako soočati z novimi izzivi in hkrati ohranjati harmonijo z mističnim Kristusovim telesom. Vera, ki nam je bila v današnji čas posredovana preko apostolov, je dragocen Božji dar. Sporočilo odrešenja je bilo razodeto v osebi Jezusa Kristusa. Sveti Duh pa vernike vseh časov in krajev združuje v občestvo z Njim in z Očetom. »Vi in vaši duhovniki ste poklicani, da to občestvo pospešujete preko besede in zakramentov, ter da ga okrepite z glasom katehez, tako da bo Beseda Življenja, Jezus Kristus, in dar božjega življenja - občestva z Njim, lahko poznana po vsem svetu.«

Sveti oče je v govoru sirsko malankarskim škofom izpostavil poseben izziv majhnih župnij. Predstavljajo namreč priložnost za resnično bratsko pomoč. Prav majhne krščanske skupnosti so v zgodovini največkrat dale izrazite pričevalce. In kot je zapisano v Matejevem evangeliju (Mt 28,20), je Kristus prisoten povsod in vedno: »Ta Božja prisotnost mora ostati v središču življenja, vere in pričevanja vaših ljudi. In vi, njihovi pastirji, ste poklicani, da jo pazite, tako da tudi kadar morajo živeti daleč od svojih skupnosti, ne živijo daleč od Kristusa. Zares je pomembno zapomniti si, da so krščanske skupnosti primerno okolje, kjer se lahko dogodi osebno in skupno potovanje, utemeljeno na besedi Boga, in ki lahko služi kot osnova za naše duhovno življenje.« Na koncu je papež izrazil še svoje veselje zaradi raznolikosti in številnosti izobraževalnih verskih programov, ki so poleg zakramentov največje zagotovilo, da ljudje svoje upanje utemeljijo v Kristusu. »Resnično, kateheze in duhovni razvoj so med najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se soočajo pastirji duš. Zato vas toplo spodbujam, da vztrajate na poti, ki ste jo izbrali, ko se trudite vzgajati vaše ljudi v globljem znanju in ljubezni vere. Pri tem naj vam pomaga Božja milost in vaše ponižno zaupanje v Njegovo previdnost.«

Audio: