Papež duhovnikom: Spoved je klic vsakemu duhovniku, da se zave lastne identitete
VATIKAN (petek, 25. marec 2011, RV) – Danes se je v Rimu zaključil pet dnevni
tečaj o zakramentu spovedi. Vsako leto ga pripravlja Apostolska penitencierija, predvsem
za duhovnike, ki so bili pred kratkim posvečeni in torej šele začenjajo svoje pastoralno
poslanstvo, med drugim tudi kot spovedniki. Udeležence tečaja je danes sprejel tudi
papež Benedikt XVI. in v nagovoru osvetlil pedagoško vrednost zakramenta sprave, tako
za spovednika kot spovedanca, rekoč da je spovednica lahko pravi kraj posvečevanja.
Papež
je dejal, da duhovnikovo poslanstvo vsebuje posebni zorni kot opazovanja, iz katerega
lahko vsak dan zre sijaj božjega usmiljenja. Med spovedjo je namreč duhovnik mnogokrat
priča pravim čudežem spreobrnjenja, ki okrepijo tudi njegovo lastno vero. »Neredko
smo postavljeni pred resnične bivanjske in duhovne tragedije, ki ne najdejo
odgovora v človeških besedah, a jih objame in sprejme božja ljubezen,
ki odpušča in spreminja,« je povedal Benedikt XVI. Nadaljeval je, da se duhovnik
lahko mnogo nauči iz duhovnega življenja spovedancev, iz resnosti, s katero izprašujejo
svojo vest, iz jasnosti priznanja lastnega greha ter njihove poslušnosti do nauka
Cerkve in spovednikovih navodil. »Iz opravljanja zakramenta sprave lahko prejmemo
globok pouk o ponižnosti in veri,« je poudaril papež. »Gre za močan
klic vsakemu duhovniku, da se zave lastne identitete.« Sveti oče je opozoril,
da duhovnik nikoli ne more z močjo lastne človeškosti poslušati izpovedi bratov in
sester. Ti se k duhovniku zatekajo samo zato, ker je duhovnik, upodobljen po Kristusu,
velikem in večnem Duhovniku. »Obhajanje zakramenta sprave ima za duhovnika pedagoško
vrednost, kar se tiče njegove vere, resnice in uboštva njegove osebe, in v njem goji
zavest o zakramentalni identiteti,« je povedal Benedikt XVI.
Zakrament
spovedi ima velik pedagoški pomen tudi za spovedanca. Po papeževih besedah izpraševanje
vesti vzgaja za iskreno gledanje lastnega življenja, za pristopanje k življenju v
resnici evangelija in njegovo vrednotenje z merili božjega razodetja. Soočanje z zapovedmi,
blagri in zapovedjo ljubezni predstavlja prvo veliko ''šolo spovedi''.
»V
našem času, zaznamovanem s hrupom, razstresenostjo in osamljenostjo,« je
dejal papež, »pogovor spovedanca s spovednikom lahko pomeni eno redkih, če ne edino
priložnost, da se ga zares in poglobljeno posluša.« Zato je papež duhovnike
pozval, naj ne opuščajo spovedovanja, kajti biti sprejet in slišan je tudi človeško
znamenje Božje dobrote in njegovega sprejemanja svojih otrok. Spovedovanje skesanca
tudi vzgaja v ponižnosti, spoznanju lastne šibkosti, zavedanju potrebe po Božjem odpuščanju
in zaupanju, da božja milost lahko spremeni življenje. Opomini in nasveti spovednika
so pomembni za presojanje dejanj, duhovno hojo in notranje ozdravljenje skesanca.
Mnoga spreobrnjenja in zares sveta življenja so se začela v spovednici, je spomnil
papež in še dodal, da sprejem pokore in besede ''Jaz te odvežem tvojih grehov'' predstavljata
pravo šolo ljubezni in upanja, ki vodi k popolnemu zaupanja v Božjo ljubezen, razodeto
po Jezusu Kristusu, k odgovornosti in prizadevanju za nadaljno spreobrnitev.