Pomen krščanske pokore: razmišljanje ob papeževih besedah med nedeljsko molitvijo
Angelovega češčenja
VATIKAN (torek, 22. marec 2011, RV) - Med postnim časom smo poklicani,
da se skupaj s Kristusom upremo grehu. S temi besedami je Benedikt XVI med nagovorom
pred molitvijo Angelovega češčenja spodbudil vernike ter se še posebej zadržal ob
drži pokore, ki zaznamuje ta močni čas liturgičnega leta. Pri tem je navedel besede
papeža Pavla VI.: »Da odgovorimo na božjo zapoved pokore, poleg vsakodnevnih odpovedi,
ki jih nalaga teža življenja, še s kakšnim prostovojnim dejanjem'. O teh besedah razmišlja
teolog Nicola Bux, svetovalec pri Kongregaciji za nauk vere, takole:
»Jasno
je, da so odpovedi, ki jih sprejemamo zaradi teže vsakdanjega življenja v nekem smislu
vsiljene s pogojenostmi, v katerih živimo, zaradi življenskega stanu v katerem smo.
So pa tudi tiste druge, na katere namiguje sveti oče, za katere se sami prostovoljno
odločimo, da jih bomo storili. Teh odpovedi nam ne vsili vsakodnevna pogojenost, temveč
so rezultat naše izbire, saj naj bi v nekem smislu bile usmerjene k urejanju naših
grešnih drž tako, da bi spodbujale kreposti.«
O molitvi, postu in miloščini,
ki jih v postnem času čutimo in sprejemamo, kot nekaj, kar nam je naloženo od zunaj,
vendar bi moralo biti nekaj, kar pride od znotraj, don Nicola Bux pravi:
»Brez
dvoma, saj so molitev, post in miloščina, tiste velike poti usmiljenja, ki jih izročilo
Cerkve ter cerkveni očetje še na poseben način priporočajo. Jasno pa je, da te poti
vsak prehodi na način in z vizijo, ki si jo skuša določiti sam. Sveti Frančišek Saleški
pravi o teh bogoljubnih dejanjih, da jih je zagotovo potrebno prilagotiti razmeram
vsakega stanu.