Dekret o reformi cerkvenega študija filozofije

VATIKAN (torek, 22. marec 2011, RV) – Na Tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili dekret o reformi cerkvenega študija filozofije. Prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo, kardinal Zenon Grocholewski, je pojasnil razloge, ki so pripeljali do potrebe po preoblikovanju. Najprej je izpostavil pomanjkljivost dosedanje filozofske formacije, ki nima zadostnih jasnih opornih točk. To slabost še dodatno poglablja splošna kriza filozofskih študijev v času, ko je razum ogrožen zaradi utilitarizma, skepticizma in relativizma. Hkrati pa je prisotno prepričanje o pomembnosti filozofije. Le z metafiziko, ki je njen sestavni del, se lahko premaga krizo in popravi nekatere zmotne drže, ki so razširjene v naši družbi. Prav tako je prisotna zavest, da je filozofija nepogrešljiva za teološko izobrazbo. Pravzaprav študij filozofije postavlja temeljni značaj strukture študija teologije in formacije duhovniških kandidatov. Le zdrava filozofija jim namreč lahko pomaga razviti zavest o bistvenem odnosu, ki obstaja med človeškim duhom in resnico, katera nam je bila v polnosti razodeta v Jezusu Kristusu.

Grocholewski je navedel tudi besede kardinala Ratzingerja, iz obdobja preden je postal Petrov naslednik, ki prav tako poudarjajo nujnost primernega filozofskega študija za teološko formacijo: »Kriza pokoncilske teologije je v veliki meri kriza njenih filozofskih temeljev. Kadar filozofski temelji niso razčiščeni, teologija izgubi tla pod nogami. Kajti takrat ni več jasno, do katere točke človek lahko zares spozna resnico in katere so osnove, iz katerih lahko izhaja njegovo mišljenje in govorjenje.«

Dekret o reformi se naslanja na encikliko papeža Janeza Pavla II. Fides et ratio. Na podlagi tega dokumenta želi ponovno ovrednotiti filozofijo. Razne veje znanosti in tehnologije so namreč danes razvite na osupljiv način. Vendar ne povzemajo vedenja v celovitosti. Predvsem ne morejo potešiti človekove žeje v povezavi z zadnjimi vprašanji: v čem temelji sreča; kdo sem jaz; kaj je moja usoda; itd. Vede danes bolj kot kdajkoli prej potrebujejo modrost. In prvi grški filozofi so se imenovali 'modri', medtem ko so naziv 'filozofi' prevzeli šele kasneje. Današnji čas torej potrebuje filozofijo, katero Janez Pavel II. v encikliki opredeljuje kot tisto, ki si zastavlja vprašanje o smislu življenja in nakaže tudi odgovor. Torej gre za vedo, ki ima eno najplemenitejših nalog človeštva. Pri tem je pomembno, da ta filozofija zavrača neupravičeno ločevanje med razumom in vero. Grocholewski je v povezavi s tem izpostavil filozofijo Tomaža Akvinskega.

Na koncu je povedal še, da se je dekret o reformi začel oblikovati leta 2004. Komisija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov, je pripravila osnovno besedilo, katerega so nato pregledali in dopolnili predstavniki cerkvenih fakultet za filozofijo in teologijo z vsega sveta. Sledilo je delo Kongregacije za katoliško vzgojo na nekaterih natančnih določitvah dekreta. Tudi na tej stopnji so sodelovali strokovnjaki različnih narodnosti. Nazadnje je besedilo potrdil papež Benedikt XVI., in sicer 28. januarja 2011, torej je dekret pomenljivo stopil v veljavo prav na praznik svetega Tomaža Akvinskega.

Z namenom, da bi odgovoril na nove potrebe cerkvenega življenja v spremenljivih zgodovinsko kulturnih okoliščinah, je dekret spremenil do sedaj veljavne dokumente iz leta 1979. Nadškof Jean-Louis Bruguès, tajnik Kongregacije za katoliško vzgojo, je na tiskovni konferenci pojasnil, da reforma zadeva štiri vrste institucij: cerkvene fakultete za filozofijo; prvi ciklus cerkvenih fakultet za teologijo; filozofske ustanove, ki so včlanjene ali pridružene fakultetam za filozofijo; ter teološke ustanove, ki so včlanjene ali pridružene fakultetam za teologijo. Pri vseh štirih vrstah institucij reforma v glavnem spreminja določbe na treh področjih. In sicer glede dolžine trajanja študija, vsebinskega okvira študija in profesorskega zbora.

Kot zadnji je na današnji tiskovni konferenci spregovoril še dominikanec Charles Morerod, rektor Papeške akademije svetega Tomaža Akvinskega. Poudaril je, da je potrebno v skladu z encikliko Fides et ratio na prvo mesto ponovno postaviti pomen metafizike in tako obnoviti prvotno poklicanost filozofije, ki je iskanje resničnega. Določbe glede metafizike so namreč tudi bistveni del reforme na področju vsebinskega okvira študija. Pomembnost filozofije je povezana neposredno s človeško željo, da bi poznal resnico. Metafizika pa teži k temu, da bi skupaj s spoznanjem resnice pokazala tudi vzajemne odnose med različnimi področji vedenja in tako preprečila, da se posamezne vede zaprejo same vase. In tudi teologija mora biti pozorna, da se ne zapre sama vase.

Audio: