Sveti oče posvetil župnijsko cerkev nove župnije sv. Korbinijana v južnem predelu
Rima
RIM (nedelja, 20. marec 2011, RV) - »Kakor ste uspeli zgraditi župnijske prostore,
tako vas s tem svojim obiskom želim spodbuditi, da bi vedno bolj gradili tudi Cerkev
živih kamnov, ki ste vi. V drugem berilu smo slišali Pavlove besede: 'Vi ste Božja
njiva in Božja zgradba' (1Kor 3,9) ter jih spodbuja naj gradijo na edinem resničnem
temelju, ki je Jezus Kristus« (prim. 1Kor 3,11).«
S temi besedami je sveti
oče Benedikt XVI. med homilijo nagovoril župljane nove župnije sv. Korbinijana v južnem
predmestju Rima. Papež je pohvalil prizadevanja rimske škofije, pa tudi mestnih oblasti,
da vsaka nova četrt dobi tudi župnijsko pastoralno središče z bogoslužnimi prostori.
Na področju te nove župnije živi namreč deset tisoč prebivalcev.
Sveti oče
je med homilijo spregovoril o dveh vidikih današnjega praznovanja. Prvi vidik je evangelij
današnje druge postne nedelje, ki govori o Jezusovem spremenjenu na gori, drugi pa
posvetitev nove župnijske cerkve, ki je Božja hiša sredi njihovih hiš.
»Spremenjenje
je razodetje najgloblje resničnosti Jezusove osebe. Saj je očividce, tri apostole,
zajel svetel oblak, ki v Svetem pismu vedno naznanja Božjo navzočnost. Zaslišali so
glas, ki je rekel: 'Ta je moj ljubljeni Sin nad katerim imam veselje; njega poslušajte!'
(Mt 17,5). S tem dogodkom je Jezus pripravil svoje učence na svojo velikonočno skrivnost,
da bodo lahko prestali strašno preizkušnjo trpljenja in tudi, da bodo razumeli razsvetljujoče
dejstvo vstajenja.«
Sveti oče je o prvem vidiku današnjega praznovanja še dejal:
»Božja volja se v polnosti razodeva v osebi Jezusa Kristusa. Kdor želi živeti po Božji
volji, mora hoditi za Jezusom, ga poslušati, sprejeti njegove besede ter jih s pomočjo
Svetega Duha poglobiti. To je, moji dragi prijatelji, prvo povabilo, ki vam ga želim
izreči: rastite v spoznanju in ljubezni do Kristusa, bodisi kot posamezniki, bodisi
kot župnijska skupnost. Srečujte se z njim v evharistiji, poslušanju njegove besede,
v molitvi in dejavni ljubezni«.
»Drugi vidik pa je Cerkev, kot zgradba, predvsem
pa kot skupnost.« Sveti oče je ob tem najprej razložil, kdo je bil sv. Korbinijan,
kako je bil on, kot freisinški škof štiri leta njegov naslednik. Razložil je tudi
simbol medveda, ki ga ima v svojem papeškem grbu. Ko je namreč sveti Korbinijan poromal
v Rim, mu je medved pojedel konja, na katerem je bila njegova prtljaga. Škof se je
na medveda hudo razjezil in mu ukazal, naj on nosi prtljago vse do Rima. Kar je medved
tudi storil.
Sveti oče je nadalje povabil župnijsko skupnost, naj se sedaj,
ko imajo župnijsko pastoralno središče, posvetijo izgradnji skupnosti iz živih kamnov.
Saj je njihova skupnost mlada skupnost. V veliki večini jo sestavljajo pravkar poročeni
mladi pari, ki so prišli živeti v to četrt. Zato je veliko dojenčkov, otrok in mladih.
Sveti oče jih je spodbudil k pozorni pastorali mladih družin, da bo župnijska skupnost
vedno bolj »družina družin«, ki se oblikuje v šoli evangelija, ob zakramentih ter
živi krščansko razsežnost dejavne ljubezni. Tako bo sposobna pričevati o lepoti takšnega
življenja v vsakdanjem okolju te nove četrti, kjer mnogi pari živijo neurejeno življenje.
Sveti
oče je zaključil homilijo z besedami: »Dragi prijatelji sv. Korbinijana. Gospod Jezus,
ki je popeljal apostole na goro molit ter se jim je razodel v slavi, je danes nas
povabil v to novo cerkev. Tu ga lahko poslušamo, prepoznamo njegovo navzočnost v lomljenju
evharističnega kruha in tako postajamo živa Cerkev, svetišče Svetega Duha ter vidno
znamenje Božje ljubezni današnjemu svetu. V svoje domove se boste tako vrnili polni
hvaležnosti in veselja, saj ste del te velike duhovne zgradbe, ki je Cerkev.«