S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 13. marec 2011, RV) – »Miloščina, molitev in post: to je načrt Božje vzgoje, ki nas spremlja na poti do srečanja z Vstalim Gospodom, in to ne le v postnem času,« je dejal papež na pepelnično sredo, ko je Cerkev vstopila v postni čas.

»…da bomo lahko podoživeli skrivnost velike noči.«

»Dragi bratje in sestre,« je povabil Benedikt XVI., »pot postnega časa začnimo z zaupanjem in veseljem. Do velike noči nas loči 40 dni. Ta močni čas liturgičnega leta je ugoden čas, ki nam je podarjen, da se z večjo prizadevnostjo posvetimo našemu spreobrnjenju. Da poživimo poslušanje Božje besede, molitev in kesanje. Da odpremo srce za voljan sprejem Božje volje in da radodarneje udejanjamo telesno pokoro, zahvaljujoč kateri smo lahko v pomoč bližnjemu, ki nas potrebuje. To je duhovna pot, ki nas pripravlja, da bomo lahko podoživeli skrivnost velike noči.« Sveti oče je še izpostavil poziv 'obrnite se k meni z vsem svojim srcem' (Jl 2,12), rekoč da smo danes poklicani k spreobrnjenju našega srca k Bogu. »Vedno se moramo zavedati, da našega spreobrnjenja ne moremo uresničiti sami, samo z lastnimi močmi, kajti Bog je tisti, ki nas spreobrača. Še vedno nam ponuja svoje odpuščanje. Vabi nas, da se vrnemo k njemu in mu podarimo novo srce, očiščeno zla, ki ga obtežuje. Tako postanemo deležni njegovega veselja. Naš svet se mora spreobrniti k Bogu, potrebuje njegovo odpuščanje in njegovo ljubezen. Potrebuje novo srce,« je povedal papež.

Kdor se ne zna hraniti z Božjo besedo, se ne posti zares

Postnemu času je bila namenjena tudi papeževa splošna avdienca. »Dragi prijatelji,« je povedal Benedikt XVI., »na tej postni poti sprejmimo Jezusovo povabilo in ga sledimo na odločnejši in doslednejši način ter obnovimo milost in dolžnosti našega krsta, da bomo zavrgli starega človeka, ki je v nas, in oblekli Kristusa, da bomo prenovljeni prispeli do velike noči in bomo lahko rekli s sv. Pavlom: ''ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni''.« Postni čas je po papeževih besedah zaznamovan s postom, miloščino in molitvijo. Post ne pomeni le zdržnosti od hrane, ampak vključuje tudi druge oblike odpovedi, namenjene zmernejšemu življenju. »Post je zunanje znamenje notranje stvarnosti, našega prizadevanja, da bi se z Božjo pomočjo vzdržali zla in živeli evangelij. Kdor se ne zna hraniti z Božjo besedo, se ne posti zares,« je povedal Benedikt XVI. Nadaljeval je, da post spremljajo kreposti kot je dejavna ljubezen in vsaka oblika velikodušnosti, ki daje ubogim in potrebnim sad naše odpovedi. Postni čas pa je prav tako poseben čas molitve. Kot je dejal sv. Avgušin, sta post in miloščina dve krili molitve, ki nam omogočata lažji zamah in nas dvigneta do Boga.

Za vedno biti duhovnik - z vso dušo in vsem srcem

»Duhovniki nismo le za določen čas, ampak za vedno.« Te besede so odmevale na srečanju Benedikta XVI. z duhovniki rimske škofije. Sveti oče je v nagovoru izpostavil pomen duhovniškega poslanstva: »To se mi zdi izredno pomembno: duhovniki nismo le za določen čas, ampak za vedno, z vso dušo in z vsem našim srcem. Biti s Kristusom, biti Kristusov poslanec in biti za druge je poslanstvo, ki prodira v naše bitje in mora vedno bolj prodirati v celoto našega bitja.« Benedikt XVI. je med drugim osvetlil pomembno vlogo služenja: »Služiti ne pomeni delati tistega, kar sem si zastavil sam in kar bi bilo zame najbolj prijetno. Služiti pomeni dovoliti, da mi naložijo Gospodovo breme, Gospodov jarem.« Služiti pomeni ne slediti svojim lastnim izbiram, ampak se dati na razpolago za druge. »Naredimo, kar nam naroči Cerkev in kar se od nas pričakuje,« je dejal papež in pri tem izpostavil ponižnost. In sicer ponižnost, ki ni lažna skromnost, temveč zavest, da je vse, kar naredimo, Božji dar. Vodilo ne sme biti, kaj bodo mislili ljudje ali pisali časopisi, ampak le, kaj bo rekel Bog. »To je prava ponižnost: ne se kazati pred ljudmi, temveč biti pod Božjim pogledom. Ponižno delati za Boga in tako v resnici služiti tudi človeštvu in ljudem,« so bile papeževe besede.

Audio