VATIKAN (nedelja, 13. marec 2011, RV) – »Miloščina, molitev in post: to
je načrt Božje vzgoje, ki nas spremlja na poti do srečanja z Vstalim Gospodom, in
to ne le v postnem času,« je dejal papež na pepelnično sredo, ko je Cerkev vstopila
v postni čas.
»…da bomo lahko podoživeli skrivnost velike noči.«
»Dragi
bratje in sestre,« je povabil Benedikt XVI., »pot postnega časa začnimo z zaupanjem
in veseljem. Do velike noči nas loči 40 dni. Ta močni čas liturgičnega leta je ugoden
čas, ki nam je podarjen, da se z večjo prizadevnostjo posvetimo našemu spreobrnjenju.
Da poživimo poslušanje Božje besede, molitev in kesanje. Da odpremo srce za voljan
sprejem Božje volje in da radodarneje udejanjamo telesno pokoro, zahvaljujoč kateri
smo lahko v pomoč bližnjemu, ki nas potrebuje. To je duhovna pot, ki nas pripravlja,
da bomo lahko podoživeli skrivnost velike noči.« Sveti oče je še izpostavil poziv
'obrnite se k meni z vsem svojim srcem' (Jl 2,12), rekoč da smo danes poklicani k
spreobrnjenju našega srca k Bogu. »Vedno se moramo zavedati, da našega spreobrnjenja
ne moremo uresničiti sami, samo z lastnimi močmi, kajti Bog je tisti, ki nas spreobrača.
Še vedno nam ponuja svoje odpuščanje. Vabi nas, da se vrnemo k njemu in mu podarimo
novo srce, očiščeno zla, ki ga obtežuje. Tako postanemo deležni njegovega veselja.
Naš svet se mora spreobrniti k Bogu, potrebuje njegovo odpuščanje in
njegovo ljubezen. Potrebuje novo srce,« je povedal papež.
Kdor
se ne zna hraniti z Božjo besedo, se ne posti zares
Postnemu času je bila
namenjena tudi papeževa splošna avdienca. »Dragi prijatelji,« je povedal Benedikt
XVI., »na tej postni poti sprejmimo Jezusovo povabilo in ga sledimo na odločnejši
in doslednejši način ter obnovimo milost in dolžnosti našega krsta, da bomo zavrgli
starega človeka, ki je v nas, in oblekli Kristusa, da bomo prenovljeni prispeli do
velike noči in bomo lahko rekli s sv. Pavlom: ''ne živim več jaz, ampak Kristus živi
v meni''.« Postni čas je po papeževih besedah zaznamovan s postom, miloščino in
molitvijo. Post ne pomeni le zdržnosti od hrane, ampak vključuje tudi druge oblike
odpovedi, namenjene zmernejšemu življenju. »Post je zunanje znamenje notranje stvarnosti,
našega prizadevanja, da bi se z Božjo pomočjo vzdržali zla in živeli
evangelij. Kdor se ne zna hraniti z Božjo besedo, se ne posti zares,« je povedal
Benedikt XVI. Nadaljeval je, da post spremljajo kreposti kot je dejavna ljubezen in
vsaka oblika velikodušnosti, ki daje ubogim in potrebnim sad naše odpovedi. Postni
čas pa je prav tako poseben čas molitve. Kot je dejal sv. Avgušin, sta post in miloščina
dve krili molitve, ki nam omogočata lažji zamah in nas dvigneta do Boga.
Za
vedno biti duhovnik - z vso dušo in vsem srcem
»Duhovniki nismo le za
določen čas, ampak za vedno.« Te besede so odmevale na srečanju Benedikta XVI.
z duhovniki rimske škofije. Sveti oče je v nagovoru izpostavil pomen duhovniškega
poslanstva: »To se mi zdi izredno pomembno: duhovniki nismo le za določen čas,
ampak za vedno, z vso dušo in z vsem našim srcem. Biti s Kristusom, biti Kristusov
poslanec in biti za druge je poslanstvo, ki prodira v naše bitje in mora vedno bolj
prodirati v celoto našega bitja.« Benedikt XVI. je med drugim osvetlil pomembno
vlogo služenja: »Služiti ne pomeni delati tistega, kar sem si zastavil sam in kar
bi bilo zame najbolj prijetno. Služiti pomeni dovoliti, da mi naložijo Gospodovo breme,
Gospodov jarem.« Služiti pomeni ne slediti svojim lastnim izbiram, ampak se dati
na razpolago za druge. »Naredimo, kar nam naroči Cerkev in kar se od nas pričakuje,«
je dejal papež in pri tem izpostavil ponižnost. In sicer ponižnost, ki ni lažna skromnost,
temveč zavest, da je vse, kar naredimo, Božji dar. Vodilo ne sme biti, kaj bodo mislili
ljudje ali pisali časopisi, ampak le, kaj bo rekel Bog. »To je prava ponižnost:
ne se kazati pred ljudmi, temveč biti pod Božjim pogledom. Ponižno delati za Boga
in tako v resnici služiti tudi človeštvu in ljudem,« so bile papeževe besede.