Nadškof Tomasi pred OZN: Pravica do hrane je ključna, saj je sama po sebi povezana s pravico do življenja

ŽENEVA (četrtek, 10. marec 2011, RV) – »Pravica do hrane je ključna, saj je sama po sebi povezana s pravico do življenja.« Tako je poudaril nadškof Silvano Maria Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. V svojem govoru na zasedanju Sveta za človekove pravice je govoril o izzivu današnjega sveta, ki je rešiti milijone človeških bitij pred lakoto. Mnoga življenja so namreč v nevarnosti zaradi pomanjkanja vsakodnevnega kruha. V povezavi s tem je Tomasi izpostavil dva pogoja, ki ju je potrebno izpolniti: na voljo morajo biti zadostne količine zdrave hrane in vsakdo bi moral imeti dostop do njih. Posebno pozornost je treba nameniti tistim, katerih preživetje je odvisno od kmetijstva. Med njimi je namreč največ trpljenja zaradi lakote in podhranjenosti. Rešitve, ki bi trenutne razmere izboljšale, v resnici obstajajo. Toda zahtevajo učinkovito delovanje vlad in ljudi v državah, ki jih te težave zadevajo. Prav tako pa se pričakuje delovanje mednarodne skupnosti.

V nadaljevanju je Tomasi navedel nekaj okoliščin, za katere Sveti sedež meni, da so nujne za priznanje človekove pravice do hrane in za politiko, povezano z dostopom do sredstev. Najprej je potrebno okrepiti vlogo kmetijstva znotraj gospodarskih dejavnosti. Da bi izboljšali delovno storilnost, je potrebno v to področje vlagati. Glede na posebnosti posameznih držav je treba omogočiti določene spremembe, kot je na primer zagotavljanje zaščite pravice do zemlje. V pomoč bi lahko bila tudi članstvo v združenjih in dostop do informativnih služb. Lokalna tržišča bi morala biti učinkovita, poštena in odprta. Nepogrešljivo je vlaganje v ceste, prevoz in skladišča. Treba je tudi omejiti državne meje pri izvažanju, ki drugod povzročajo naraščanje cen. Uvažanje mora biti povezano z upoštevanjem krajevnega kmetijstva. Posebna pozornost pa je nujna tudi na področju pomoči v obliki hrane v primeru katastrof. Ta sicer igra življenjsko vlogo, vendar ne sme ogroziti krajevne kmetijske proizvodnje. Cilj vsega tega je zagotoviti, da bi hrana prišla do tistih, ki jo potrebujejo.

Zadostne količine pa še niso zagotovilo, da imajo hrano vsi. Ljudje morajo imeti primeren dohodek za nakup ali pa mora hrana imeti ceno, katero si lahko privoščijo tudi revni. Vendar pri tem prihaja do določenega razhajanja. Cena, katero si še lahko privošči revni potrošnik, se ne ujema nujno z vsoto, ki jo nekdo drug potrebuje za preživetje. In med njima je potrebno ustvariti most. V povezavi s tem pa ključno vlogo igra solidarnost. Človeška družina je namreč ena sama in problem lakote je rešljiv s skupnim in odločnim delovanjem.

Audio: