Papež rimskim semeniščnikom: Bog kliče vsakega po imenu

VATIKAN (sobota, 5. marec 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj zvečer obiskal višje rimsko semenišče, ki danes obhaja praznik Marije, Matere zaupanja, zavetnice te papeške ustanove. Med srečanjem je s semeniščniki rimske škofije molil lectia divino, osredotočeno na odlomek iz Pavlovega pisma Efežanom.

Sveti oče je dejal, da je krščanska ljubezen vez, ki osvobaja. Je vez, s katero se povežemo bodisi z drugimi bodisi z Bogom. Ni veriga, ki rani ali uklešči roke, temveč jih pušča svobodne. To je tudi vez miru. Papež je nadaljeval, da ohranjanje edinosti v Duhu pomeni lastno vedenje približevati ponižnosti, milini in velikodušnosti Jezusa Kristusa med pasionom. Roke in srce je treba imeti povezane z vezjo ljubezni, ki jo je Jezus sam sprejel za nas tako, da je postal naš služabnik. »Edinost Cerkve,« je dejal papež, »ni nek kalup, dan od zunaj, ampak je sad sloge, skupne zavzetosti, da bi postali kot Jezus, v moči njegovega Duha.« Po papeževih besedah torej obstaja zavzetost, ki obnavlja dar krsta. Milost tega zakramenta namreč avtomatsko ne proizvaja doslednega življenja, ampak kaže na nujnost sodelovanja, ki nastane z vztrajno voljo in zavzetostjo. Vsak je osebno poklican in mora osebno tudi odgovoriti. To je tudi poklic, ki smo ga vsi prejeli: klic, da smo Kristusovi, in da živimo v njem. Bog z vsakim od nas vzpostavlja odnos, je dejal papež: Vsak je poklican po svojem imenu. »Bog je tako velik, da ima čas za vsakega med nami,« je dejal papež, »pozna me, pozna vsakega med nami po imenu, osebno. To je oseben klic za vsakega od nas. Gospod Bog me je poklical, me kliče, me pozna, čaka moj odgovor.«

Po papeževih besedah je ta Božji klic individualen in tudi eklezialen, cerkven. Je klic k življenju v telesu Cerkve, v konkretni stvarnosti semenišča in župnije. In tudi ko nam to telo ni všeč, Cerkev ostaja vez, ki povezuje s Kristusom, je povedal sveti oče: »V tem trenutku je semenišče telo, v katerem se konkreto uresničuje biti na skupni poti,« je povedal Benedikt XVI. bodočim duhovnikom. »Sledila bo župnija: sprejemati, prenašati, animirati vso župnijo, vse osebe, tiste simpatične in tiste nesimpatične, vključiti se v to telo. Cerkev je telo, torej ima strukturo. Seveda želimo osebni odnos s Kristusom, ampak telo nam pogostokrat ni všeč. A ravno tako smo v občestvu s Kristusom, ko sprejemamo to telesnost njegove Cerkve, Svetega Duha, ki se vrašča v telo.«

Papež je pozval k vključevanju v skupnost, k biti član telesa: »Upoštevati moramo, da je zelo lepo biti v družbi, hoditi v veliki družbi vseh stoletij, imeti prijatelje v nebesih in na zemlji, čutiti lepoto tega telesa, biti srečni, da nas je Gospod poklical v telo in nam dal prijatelje na vseh koncih sveta.« Vendar pa krščanskega poklica ni mogoče pojasniti brez Svetega Duha, po papeževih besedah izgubi svoj življenjski sok. »V srcu Cerkve, kot bi rekla sv. Terezija Deteta Jezusa, je klic vsakega kristjana trinitarična skrivnost,« je dejal papež, »je skrivnost srečanja z Jezusom, z učlovečeno besedo, po kateri nas Bog Oče kliče v občestvo s sabo, in zato nam želi podariti svojega Svetega Duha. Ravno zahvaljujoč Svetemu Duhu lahko odgovorimo Jezusu in Očetu na pristen način, znotraj resničnega sinovskega odnosa.«

Audio: