Papež katehezo posvetil sv. Frančišku Saleškemu

VATIKAN (sreda, 2. marec 2011, RV) – »Bog je Bog človeškega srca.« S temi besedami je papež Benedikt XVI. začel današnjo katehezo med splošno avdienco, ki jo je posvetil sv. Frančišku Saleškemu, škofu in cerkvenemu učitelju. »Dragi bratje in sestre,« je dejal papež okrog 7000 vernikom, zbranim v Avli Pavla VI. v Vatikanu, »v času, ki kot naš išče svobodo, tudi z nasiljem in nemirom, nam ne sme uiti aktualnost tega velikega učitelja duhovnosti in miru, ki svojim učencem izroča duha svobode, tiste prave, ki je vrh očarljivega in popolnega nauka o realnosti ljubezni. Sv. Frančišek Saleški je zgledni pričevalec krščanskega humanizma; s svojim preprostim slogom, z besedami, ki včasih dobijo peruti poezije, spominja, da je v globini človeka zapisano hrepenenje po Bogu in da samo v njem lahko najde resnično radost in svojo uresničitev v polnosti.«

Sv. Frančišek Saleški se je rodil leta 1567 v Franciji v starodavni plemiški družini in bil deležen dobre vzgoje in izobrazbe. V svojih mladih letih je doživel globoko duhovno krizo, med katero ga je pretresalo vprašanje o večnem zveličanju in predestinaciji. Sredi preizkušnje se je zatekel v dominikansko cerkev v Parizu in začel moliti ter našel mir v radikalni in osvobajajoči Božji ljubezni: ljubiti Boga brez zahtev in zaupati božji ljubezni. »To bo skrivnost njegovega življenja,« je dejal papež. Sv. Frančišek Saleški je sledil Gospodovemu klicu in bil v duhovnika posvečen leta 1593, leta 1602 pa je postal škof v Ženevi, »v času, ko je mesto bilo trdnjava kalvinizma«. Vpliv sv. Frančiška Saleškega na Evropo tistega časa in v naslednjih stoletjih je po papeževih besedah bil ogromen. »Je apostol, pridigar, pisec, človek delovanja in molitve; zavzet za uresničevanje idealov tridentinskega koncila; vključen v reševanje spornih vprašanj in dialog s protestanti, kjer vedno bolj spoznava, da je onkraj teoloških soočenj najbolj učinkovit osebni odnos in dejavna ljubezen; zadolžen je za diplomatske odnose na evropski ravni ter za družbeno mediacijo in spravo,« je dejal papež in dodal, da pa je sv. Frančišek Saleški bil predvsem voditelj duš. Iz njegove globoke duhovne povezanosti s sv. Ivano Frančiško Šantal se je porodil nov red Marijinega obiskanja. Umrl je leta 1622, star 55 let.

Iz življenja sv. Frančiška Saleškega prihaja občutek plemenite polnosti, ki se kaže v vedrini njegovega intelektualnega raziskovanja, a tudi v bogastvu njegovih čustev, v milini njegovega nauka, ki je imel velik vpliv na krščansko zavest. »Iz besede ''človeškost'',« je dejal papež, »je izpeljal različne pojme, ki jih tako danes kot včeraj ta izraz lahko vsebuje: kultura in vljudnost, svoboda in nežnost, plemenitost in solidarnost.« Papež Benedikt XVI. je izpostavil Frančiškov klic k popolnosti in svetosti, ki velja za vsakega človeka, ne glede na stan, kar se najbolje vidi v njegovem delu ''Filoteja'' ali ''Uvod v bogoljubno življenje''. »Tako se je rodil poziv laikom,« je dejal papež, »tista skrb za posvetitev svetnih stvari in za posvečenje vsakdnajega, pri kateri vstrajata drugi vatikanski koncil in duhovnost našega časa. Kazal se je ideal spravljenega človeštva, v ubranosti med delovanjem v svetu in molitvijo, med posvetnim stanjem in iskanjem popolnosti, s pomočjo Božje milosti, ki prežema človeka in ga očiščuje ter s tem dviga v božanske višine.« Papež je tudi izpostavil pogled sv. Frančiška Saleškega na človeka, ki je po svetnikovem prepričanju popolnost stvarstva: duh je popolnost človeka, ljubezen je popolnost duha in dejavna ljubezen je popolnost ljubezni. V delu ''Teotim'' ali ''Obravnava ljubezni do Boga'', sv. Frančišek Saleški govori o združitvi Boga in človeka preko vrste podob medsebojnega odnosa. »Njegov Bog,« je dejal papež, »je oče in gospod, ženin in prijatelj, ima lastnosti matere in dojilje, je sonce, katerega noč je skrivnostno razodetje. Ta Bog k sebi vleče človeka z vezmi ljubezni, torej resnične svobode.« Pri sv. Frančišku Saleškem najdemo tudi razmišljanje o človeški volji in opis njenega porajanja, minevanja in smrti, da bi živeli v popolni izročitvi Božji volji in tistemu, kar je njemu všeč. Na vrh združitve z Bogom je poleg zamaknjenosti v ekstazi postavljena dejavna ljubezen, ki je pozorna do vseh potreb drugih. Benedikt XVI. je tudi izpostavil besede sv. Frančiška Saleškega, ki jih je napisal sv. Ivani Frančiški Šantal: »To je pravilo naše pokorščine, ki vam jo pišem z velikimi črkami: Delati vse iz ljubezni in nič na silo – bolj ljubiti pokorščino kot pa se bati nepokorščine.«

Audio: