Papež sprejel udeležence zasedanja Papeške akademije za življenje
VATIKAN (sobota, 26. februar 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
okrog 250 udeležencev plenarnega zasedanja Papeške akademije za življenje, ki so od
četrka razpravljali o dveh osrednjih temah: bankah popkovnične krvi in postabortivnem
sindromu oziroma travmah, ki jih pri ženski povzroča prostovoljni splav. Papež je
v govoru izpostavil, da »po vesti ves človek – s svojo inteligenco, čustvenostjo
in voljo – uresničuje svojo poklicanost k dobremu; torej izbira dobrega
ali slabega v konkretnih življenjskih situacijah globoko zaznamuje človeško osebo
v vsakem izrazu njenega bitja. Ves človek namreč ostane
ranjen, kadar se njegovo delovanje odvija v nasprotju z glasom njegove vesti.
Tudi kadar človek zavrne resnico in dobro, ki mu ju Bog predlaga, ga Bog ne zapusti,
ampak ga ravno preko glasu vesti še naprej išče in mu govori, dokler ne spozna
napake in se odpre božjemu usmiljenju, ki lahko ozdravi vsako rano,« je povedal
sveti oče. V ospredje govora je postavil predvsem vprašanje splava in travmatičnih
posledic, ki jih ta povzroča pri ženskah, ter se dotaknil tudi področja odgovornosti
očetov, zdravnikov in zdravstvenih delavcev ter širše družbe.
Benedikt XVI.
je izpostavil, da postabortivni sindrom, torej veliko psihično trpljenje, ki ga pogosto
doživijo ženske, ki so prostovoljno naredile splav, kaže na neukrotljiv glas vesti.
Ta vest priča o prirojeni poklicanosti človeškega bitja k dobremu, pri čemer je papež
dejal, da je prav spregovoriti tudi o pogostokrat zadušeni vesti očetov, ki pogostokrat
noseče ženske pustijo same. »Vest je sodba razuma, po kateri človek spozna nravnost
določenega dejanja, ki ga misli storiti, ga ravnokar izvršuje ali ga je storil,«
je dejal papež in nadaljeval, da je naloga vesti v tem, da razlikuje dobro od slabega
v različnih življenjskih situacijah, da se tako lahko človek na podlagi te presoje
svobodno usmeri k dobremu. Poudaril je, da moralna kvaliteta človeškega delovanja
ni nepomembna ali stvar izbire in tudi ni lastnost kristjanov ali vernikov, ampak
je skupna vsem ljudem. »Po vesti Bog govori vsakemu in vabi k zaščiti človeškega
življenja v vsakem trenutku. V tej osebni povezanosti s Stvarnikom se nahaja
bistvena funkcija vesti in dokaz njene nedotakljivosti,« je dejal papež.
Po
njegovih besedah je naloga zdravnikov tudi to, da zaščitijo ženske, ki mislijo da
je splav rešitev za družinske, ekonomske in socialne težav ali odgovor na zdravstvene
težave otrok. Predvsem v slednjem primeru žensko mnogokrat prepričajo sami zdravniki,
ne le, da je splav moralno sprejemljiv, ampak da je celo terapevtsko dejanje, s katerim
se prepreči trpljenje otroka in njegove družine ter družbeno breme. Papež je pri tem
zdravnike pozval, naj »še naprej odločno poudarjajo, da splav ničesar
ne reši, ampak ubije otroka, uniči žensko in zaslepi vest otrokovega očeta ter tako
pogosto poruši družinsko življenje«. K temu so poklicani tudi vsi zdravstveni
delavci ter celotna družba: »Nujno je, da se vsa družba postavi v bran pravici
do življenja spočetega otroka in v bran resničnemu dobremu ženske, da se
nikoli in v nobeni okoliščini ne bo odločila za splav. Benedikt XVI. je prav tako
izpostavil pomoč ženskam, ki so žal že opravile splav, rekoč da je psihološka in duhovna
podpora nujna, pri čemer se solidarnost krščanske skupnosti ne more odpovedati svoje
soodgovornosti. Kot je Janez Pavel II. v okrožnici Evangelij življenja ženskam, ki
so naredile splav: »Cerkev ve, koliko stvari je moglo vplivati na vašo odločitev,
in ne dvomi, da je šlo v mnogih primerih za bolečo, morda dramatično odločitev. Najbrž
se rana v vaši duši še ni zarasla. Dejansko je to, kar se je zgodilo, bilo in ostane
zelo nepravično. Toda ne dajte se premagati od malodušnosti in ne izgubite upanja,
pač pa skušajte to, kar se je zgodilo, razumeti in razlagati v dejanski
resnici. Če tega še niste storile, se s ponižnostjo in zaupanjem zatecite h kesanju:
Oče vsega usmiljenja čaka na vas, da vam v zakramentu sprave podari svoje odpuščanje
in svoj mir. Spoznale boste, da ni nič izgubljenega, in boste lahko prosile odpuščanje
tudi svojega otroka, ki sedaj živi v Gospodu. Ob pomoči nasveta in bližine prijateljskih
in pristojnih oseb boste tako s svojim prestanim pričevanjem med najzgovornejšimi
branilci pravice vseh do življenja.«
Benedikt XVI. je spregovoril še o
vesti raziskovalcev in civilne družbe, ki je tesno povezana z drugo temo zasedanja
papeške akademije, namreč uporabo bank popkovnične krvi za medicinske in raziskovalne
namene. Vse je pozval, naj so pobudniki resnične in zavestne človeške in krščanske
solidarnosti, saj ima medicinsko-znanstveno raziskovanje posebno vrednost in je povezano
tudi s solidarnostjo in širjenjem skupnega dobrega.