ŽENEVA/LIBIJA (sobota, 26. februar 2011, RV) – Včeraj zjutraj je bilo izredno
zasedanje Sveta ZN za človekove pravice posvečeno razmeram v Libiji. Prisoten je bil
tudi msgr. Silvano Maria Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih
v Ženevi.
Med svojim nagovorom na seji je dejal, da je trenutna situacija v
Libiji posebej zaskrbljujoča zaradi izgube človeških življenj, ciljanja na civiliste
in miroljubne protestnike ter zaradi izkoriščanja moči brez pomislekov. V takih okoliščinah
je potrebno ponovno zagotoviti, da je prva odgovornost države zaščita državljanov
ter spoštovanje njihovih pravic in temeljnih svoboščin. Poudaril je tudi spodbujanje
prizadevanja, katerega namen je vse vpletene strani povezati v iskrenem dialogu. Potrebno
je preprečiti stopnjevanje nasilja, maščevalnosti in zastrahovanja, kajti vse to vodi
kvečjemu v katastrofo.
Po končanem zasedanju pa je msgr. Tomasi v pogovoru
za Radio Vatikan povedal še, da so vsi, ki so spregovorili, izrecno obsodili vsako
uporabo nasilja s strani oblasti proti civilistom. »Vse to je jasno kršitev najosnovnejših
pravic, med katerimi sta pravici do zbiranja in združevanja ter do svobode izražanja.
Izrečenih je bilo več pomembnih priporočil. Prvo je, da Generalna skupščina ZN, ki
je za to pristojna, Libijo izključi iz Sveta za človekove pravice. Libijska oblast
se je namreč obnašala na način, ki je povsem v nasprotju z načeli Sveta. Drugo priporočilo
pa je, da se imenuje mednarodno preiskovalno misijo, ki bo odšla v Libijo preučiti
dejansko stanje. Ugotovila naj bi tudi, kako pomagati in prispevati k zaustavitvi
tega velikega nasilja nad civilnim prebivalstvom.« Na vprašanje o stališču Svetega
sedeža pa je Tomasi dejal: »Sveti sedež odločno pritrjuje, da je predvsem
treba to nasilje pripeljati do konca. In to tako, da bi ponovno vzpostavili dialog
ter odkrili, če je mogoče najti rešitev. Ti dogodki izražajo pripravljenost ljudi
za aktivno in demokratično sodelovanje pri upravljanju države. Sveti
sedež izraža strah in bolečino zaradi mnogih žrtev, ki jih je kriza povzročila v Libiji.
Poleg tega se poskuša razumeti, kako lahko odločitve mednarodne skupnosti tukaj učinkujejo
v dobro libijskih državljanov. Pa tudi kako lahko preprečijo množično izseljevanje,
ki bo neizogibno, če se za to krizo ne najde nepristranske in sporazumne rešitve.«