Mednarodni simpozij o vodi in upravljanju z vodnimi viri

RIM (petek, 25. februar 2011, RV) – V Rimu je včeraj potekal mednarodni simpozij o vodi in upravljanju z vodnimi viri, ki ga je pod naslovom ''Daj mi piti'' pripravilo združenje Greenaccord. Srečanje želi opozoriti na razmere, v katerih na svetu živi več kot milijarda ljudi, ki je brez dostopa do vode, kar posledično vpliva tudi na higijenske in zdravstvene razmere ter družbeno-gospodarski razvoj celih narodov.

Otvoritveni govor je pripadal tajniku Papeškega sveta za pravičnost in mir, škofu Mariu Tosu, ki je izpostavil, da voda ni blago, ampak skupna dobrina, ki pripada vsem in h kateri spada splošna in neodtuljiva pravica. Zato po Tosovih besedah upravljanje z vodo in vodnimi viri ne more biti podvrženo le tržnim razmeram in prav tako ne more biti premaknjeno v zasebni sektor. Ravno nasprotno: potreben je demokratičen nadzor s soudeležbo, ki se spodbuja preko aktivnega državljanstva in v tesnem soočanju z javnimi ustanovami, je poudaril škof Toso. Pravica do vode je povezana s temeljno pravico do življenja, kar pomeni, da zaradi takega družbenega pomena vode, države upravljanja z vodnimi viri ne smejo premakniti v privatno sfero. Nadškof Toso je pri tem navedel primere zgrešene politike glede oskrbe in distribucije vode, ki izhajajo iz izključno gospodarskega in zasebniškega kriterija, ter izpostavil Kolumbijo, Filipine in Gano, kjer so glavna mesta brez ustrezne javne oskrbe s pitno vodo. V teh mestih je cena vode od tri so šest krat večja kot v New Yorku ali Londonu, je izpostavil nadškof in dodal, da revni plačajo mnogo več kot bogati za tisto, kar bi morala biti splošna človekova pravica, torej dostop do pitne vode. Opozoril je na konflikte, ki lahko prerasejo v nasilje, ko različni narodi za svoj obstoj črpajo iz istih vodnih virov, ter dejal, da številne analize napovedujejo, da bodo vojnam za nafto, ki zaznamujejo zadnja desetletja, sledile vojne za vodo. Škof Toso je navedel tudi nekaj statističnih podatkov: milijarda ljudi danes nima zagotovljenega dostopa do pitne vode; zaradi klimatskih sprememb, se predvideva, da se bo to število do leta 2050 povečalo za 2 milijarni 800 milijonov ljudi; okrog 2,5 milijardi ljudi živi v slabih higienskih razmerah, kar je skoraj polovica prebivalstva v državah v razvoju; zaradi tega vsako leto okrog 1,8 milijona otrok, mlajših od pet let, umre zaradi bolazni kot so kolera, tifus in griža, ki so posledica pomanjkanja pitne vode. Na takšne razmere naletimo predvsem v najrevnejših državah na svetu. V resnici revni ne trpijo zaradi pomanjkanja vode, ampak zaradi nemožnosti dostopa do vodnih virov, je poudaril škof. Kot je zapisal papež Benedikt XVI. v okrožnici Ljubezen v resnici: »Pravici do prehrane in vode imata pomembno vlogo pri doseganju drugih pravic, začenši s primarno pravico do življenja. Nujno je torej, da bi dozorela solidarna zavest, ki bi upoštevala prehrano in dostop do vode kot univerzalni pravici vseh človeških bitij brez razlikovanja in diskriminacije.«

Audio