Zaključno poročilo skupnega odbora zasedanja Konference evropskih Cerkva in Sveta evropskih škofovskih konferenc

BEOGRAD (ponedeljek, 21. februar 2011, RV) – Na zasedanju Konference evropskih Cerkva in Sveta evropskih škofovskih konferenc so člani skupnega odbora sprejeli zaključno poročilo. Srečanje je bilo posvečeno narodni identiteti in evropskemu združevanju. Na povabilo nadškofa Stanislava Hočevarja je potekalo od 17. do 20. februarja v Beogradu. Nadškof je o tem kraju dejal, da je »mesto mostov«. To pa se je izkazalo za zelo pomenljivo dejstvo, kajti eden izmed ciljev zasedanja je bil prav spodbujanje stikov med kristjani zahodne in vzhodne tradicije. Tudi samo ime Beograd, ki pomeni »belo mesto«, je opominjalo na usmerjanje pogleda k izviru upanja, Vstalemu Kristusu in lepoti Nebeškega mesta.

Iz različnih prispevkov se je jasno izoblikovalo prepričanje, da je vsak človek obdarjen z neizpodbitnim dostojanstvom. Človeško dostojanstvo izvira iz dejstva, da smo bili ustvarjeni po podobi Boga, ki je Troedini, skupnost Očeta, Sina in Svetega Duha. Zato tudi človek ni omejen samo na individualno razsežnost. Dejstvo, da pripada neki družini, narodu ali raznim skupnostim, sestavlja del identitete vsakega posameznika. Kljub edinstvenosti ne more nihče v polnosti uresničiti svojega poslanstva brez odnosov z drugimi. Za kristjana pa ima identiteta temelje tudi v krstu. Tu se začne pripadnost Cerkvi oziroma Božji družini, kar ima za posledico nujnost družbene odgovornosti, katere del je služiti drugim. Ta identiteta je podvržena neprenehnemu spreminjanju, nekateri elementi jo bogatijo, drugi pa ustvarjajo napetosti. In ravno zaradi tega kliče k dialogu z brati in sestrami, da bi delali skupaj in spodbujali skupno dobro.

Pomembna je tudi nacionalna identiteta, ki pa se ne sme spremeniti v nacionalizem. Prav tako so izpostavili versko svobodo. Duhovna razsežnost ne sme biti odrinjena v zasebno življenje in vsaka demokratična družba bi morala biti pripravljena varovati in spodbujati versko svobodo kot eno izmed temeljnih človekovih pravic. Zaključno poročilo zato poziva h konkretnim korakom v tej smeri.

V nadaljevanju je izpostavljena pot ekumenizma, ki vključuje korenine identitete vsakogar in nam pomaga odkrivati darove drugih. To je prostor srečevanja na zelo osebni ravni, in sicer med skupnostmi, ki se bližajo globini edinosti. Pomenljiva je tudi nedavna gospodarska kriza, ki zahteva premislek o odnosih med Evropo in posameznimi narodi. Razvoj ni mogoč brez solidarnosti in nekaterih drugih vrednot, katere omogoča odkriti in ohranjati prav izkušnja vere. Le kadar smo prepričani v lastno identiteto, smo sposobni priznati vrednost drugega in pomen medsebojne pomoči. Vera nam pomagati ljubiti lastno identiteto in nam hkrati odpira oči za druge ter opogumlja, da gremo nasproti tistim, ki nas potrebujejo.

Poročilo navsezadnje poudari še vlogo kristjanov: »Kot kristjani lahko Evropi ponudimo poseben prispevek. Želimo si, da bi se ekumenizem kot kraj srečanja med tradicijami, skupnostmi in posamezniki lahko še naprej razvijal in pričeval o prizadevanju kristjanov za ohranitev vedno žive ljubezni, ki nas spodbuja k hoji za Kristusom. Tako lahko postanemo graditelji pravega miru, ki ima svoje korenine v srcih ljudstev in narodov.«

Audio