Benedikt XVI. med molitvijo Angelovega češčenja: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

VATIKAN (nedelja, 20. februar 2011, RV) – Benedikt XVI. je na današnjo sedmo navadno nedeljo med motivijo Angelovega češčenja na trgu svetega Petra pozval vse ljudi z drznim Jezusovim pozivom: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt 5,48) in razložil, kako je to mogoče usresničiti.

Sveti oče je začel nagovor z besedami:
»Dragi bratje in sestre,
na današnjo sedmo navadno nedeljo nam svetopisemska vesedila govorijo o volji Boga, ki želi, da ljudje postanejo deležni njegovega življenja: »Bodite sveti, kajti jaz, GOSPOD, vaš Bog, sem svet« beremo v tretji Mojzesovi knjigi (3Mz 19,1-2). S temi besedami in predpisi, ki iz njih izhajajo, Gospod vabi svoje ljudstvo, ki si ga je izbral, naj bo zvesto zavezi z Njim in naj hodi po njegovih poteh ter tako utemeljuje socialno zakonodajo na podlagi zapovedi: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (3Mz 19,18). Če poslušamo Jezusa, v katerem je Bog prevzel umrljivo telo, da bi tako postal bližnji vsakemu človeku in bi razodel svojo brezmejno ljubezen do nas, slišimo isti poziv z istim drznim namenom. Gospod namreč smelo pravi: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt 5,48). Toda, kdo lahko postane popoln? Naša popolnost je v tem, da živimo ponižno kot Božji otroci ter v resnici izpolnjujemo njegovo voljo. Sveti Ciprian je zapisal, naj »bo obnašanje Božjih otrok primerno Božjemu očetovstvu, da bo Bog slavljen in hvaljen z dobrim človekovim obnašanjem« (De zelo et livore, 15: CCL 3a,83).

Na kakšen način lahko posnemamo Jezusa? Jezus pravi: »Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,44-45). Kdor sprejme Gospoda v svoje življenje ter ga ljubi z vsem svojim srcem, je sposoben novega začetka. Uspe izpolniti Božjo voljo; uspe uresničiti nov način bivanja, ki ga poživlja ljubezen in ga usmerja proti večnosti. Apostol Pavel dodaja: »Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas?« (1Kor 3,16). Če se res zavedamo te resničnoti in se naše življenje ob tem temeljito preoblikuje, postane naše pričevanje jasno, zgovorno in učinkovito. Nek srednjeveški avtor je zapisal: »Ko je celotno človekova bitje, če tako rečemo, pomešana z Božjo ljubeznijo, tedaj sijaj njegove duše odseva tudi na njegovem obličju« (Giovanni Climaco, Scala Paradisi, XXX: PG 88,1157 B) ter v celotnem njegovem življenju. »Ljubezen je nekaj velikega« – beremo v knjigi Hoja za Kristusom - »je nekaj kar napravi vsako težko stvar lahko ter potrpežljivo prenaša vsako težavo. Ljubezen se želi povzpeti v višave, ne da bi jo zadžalo karkoli zemeljskega. Porodi se v Bogu in samo v Bogu lahko najde počitek« (III, V, 3).

Dragi prijatelji, pojutrišnjem, 22. februarja, obhajamo praznik Sedež svetega Petra. Njemu, prvemu med apostoli je Kristus zaupal nalogo duhovnega Učitelja in Pastirja, da vodi Božje ljudstvo tako, da bo prišlo v nebesa. Zato spodbujam vse pastirje, da » prevzamejo nov način življenja, ki ga je začel Gospod Jezus in so ga nadaljevali apostoli (Papež Benedikt XVI, Pismo na začetku leta duhovništva, CD 126, 13). Prosimo Devico Marijo, Božjo Mater in Mater Cerkve, da nas uči ljubiti drug drugega in se spejemati kot bratje in sestre, kot otroci nebeškega Očeta«.
Audio