Izjava slovenskih škofov o dolžniški krizi gospodarskih družb, povezanih z mariborsko
nadškofijo
LJUBLJANA (ponedeljek, 14. februar 2011, RV) – Predsednik Slovenske škofovske
konference, nadškof Anton Stres, je danes podal izjavo slovenskih škofov o dolžniški
krizi gospodarskih družb, povezanih z mariborsko nadškofijo. Člani Slovenske škofovske
konference so se danes namreč zbrali na 58. redni seji. Kot je zatrdil nadškof Stres
na novinarski konferenci, je dolžniška kriza gospodarskih družb, povezanih z mariborsko
nadškofijo, razkrila številne nepravilnosti pri poslovanju. »Gospodarska uprava
je prevzemala prevelika tveganja s sredstvi, ki so bila last Cerkve in njenih
vernikov, pri tem pa je tudi presegala svoja pooblastila. Odpovedal je tudi nadzor.
Ko bodo opravljene verodostojne analize, bo vse to potrebno pošteno razčistiti, ugotoviti
naravo in težo teh nepravilnosti in odgovornost vseh vpletenih ter jih sankcionirati,«
je povedal nadškof Stres.
Zatrdil je, da slovenski škofje podpirajo novega
mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška pri njegovem prizadevanju za pošteno
razjasnitev nastalega položaja, za ugotovitev odgovornosti, za jasno in bistveno drugačno
usmeritev v gospodarjenju s cerkvenim premoženjem in za personalne spremembe, ki jih
bo ta proces zahteval, prav tako ga podpirajo v njegovem odločnem prizadevanju, da
bi tudi mali delničarji ne ostali brez svojih deležev.
»Ta izkušnja nas
tudi zavezuje,« je dejal nadškof, »da bomo v prihodnje gospodarjenje s premoženjem
v Cerkvi zaupali strokovnjakom, predvsem pa bomo zagotovili še bolj skrben, reden
in zlasti učinkovit strokovni nadzor.« Dodal je, da dogajanje, povezano s poslovanjem
mariborske nadškofije, poskušajo razumeti kot Božji poziv, da vse delovanje Cerkve
na Slovenskem še naprej opirajo predvsem na velikodušnost in prostovoljstvo duhovnikov
in vernikov. Nadškof Stres je tudi zatrdil, da se slovesnki škofje zavedajo nevarnosti,
da bi verniki zaradi dogodkov v mariborski nadškofiji postali malodušni ali se celo
oddaljili od Cerkve. »Četudi je razkritje teh nepravilnosti v javnem mnenju naletelo
na odmev, ki ga je v naših razmerah bilo pričakovati, gospodarske dejavnosti še zdaleč
niso v ospredju naših prizadevanj, našega dela, našega upanja, našega veselja
in razlogov, da pripadamo Kristusu v Katoliški Cerkvi,« je povedal nadškof.
Glede povrnitve ugleda je dejal, da si bo bo »ta ugled mariborska nadškofija skušala
povrniti s temeljito ugotovitvijo krivde odgovornih in njihovim sankcioniranjem ter
z verodostojnim ravnanjem v prihodnosti. V ostalem delu Cerkve na Slovenskem bomo
zato še bolj budni in bomo skrbeli, da se kaj takega ne bi zgodilo tudi drugod.« Audio
Celotno
besedilo: Izjava članov SŠK ob dolžniški krizi gospodarskih družb, povezanih
z mariborsko nadškofijo Dolžniška kriza gospodarskih družb, povezanih z mariborsko
nadškofijo, je razkrila številne nepravilnosti pri poslovanju. Gospodarska uprava
je prevzemala prevelika tveganja s sredstvi, ki so bila last Cerkve in njenih vernikov,
pri tem pa je tudi presegala svoja pooblastila. Odpovedal je tudi nadzor. Ko bodo
opravljene verodostojne analize, bo vse to potrebno pošteno razčistiti, ugotoviti
naravo in težo teh nepravilnosti in odgovornost vseh vpletenih ter jih sankcionirati.
Škofje podpiramo novega mariborskega nadškofa metropolita Turnška pri njegovem prizadevanju
za pošteno razjasnitev nastalega položaja, za ugotovitev odgovornosti, za jasno in
bistveno drugačno usmeritev v gospodarjenju s cerkvenim premoženjem in za personalne
spremembe, ki jih bo ta proces zahteval. Verjamemo, da bo to izpeljal do konca. Prav
tako ga podpiramo v njegovem odločnem prizadevanju, da bi tudi mali delničarji ne
ostali brez svojih deležev. Končno pa se škofje pridružujemo opravičilu in obžalovanju,
ki sta ga bivši in sedanji mariborski nadškof že izrekla vsem, ki so zaupali Cerkvi
in nanjo vezanemu gospodarstvu.
Ta izkušnja nas tudi zavezuje, da bomo v prihodnje
gospodarjenje s premoženjem v Cerkvi zaupali strokovnjakom, predvsem pa bomo zagotovili
še bolj skrben, reden in zlasti učinkovit strokovni nadzor.
Dogajanje, povezano
s poslovanjem mariborske nadškofije, poskušamo razumeti kot Božji poziv, da vse delovanje
Cerkve na Slovenskem še naprej opiramo predvsem na velikodušnost in prostovoljstvo
naših duhovnikov in vernikov. Tako je bilo v minulih desetletjih in bo ostalo še naprej,
kar pa ne izključuje pametnega in zlasti odgovornega gospodarjenja s premoženjem,
ki nam je zaupano, pač pa nam nalaga dolžnost, da na novo upravičimo pričakovanje,
da bo Cerkev dober gospodar in da bo prednostna namembnost teh materialnih sredstev
za pospeševanje pastoralnih dejavnosti Cerkve v celoti spoštovana in dovolj jasno
razvidna.
Škofje se tudi boleče zavedamo nevarnosti, da bi mnogi z nepravim
odzivom na te žalostne dogodke postali malodušni ali se celo oddaljili od Cerkve.
Četudi je razkritje teh nepravilnosti v javnem mnenju naletelo na odmev, ki ga je
v naših razmerah bilo pričakovati, gospodarske dejavnosti še zdaleč niso v ospredju
naših prizadevanj, našega dela, našega upanja, našega veselja in razlogov, da pripadamo
Kristusu v Katoliški Cerkvi. Gospodarska dejavnost posamezne škofije in Cerkve nasploh
je njen zelo majhen del, z njim se neposredno ukvarja sorazmerno malo ljudi, a ob
zlomu pade senca na vse in vsakogar. Vendar nimamo pravice prezreti dejstva, da večina
naših duhovnikov in vernikov po župnijah gospodari varčno, zgledno in pošteno ter
z zelo skromnimi sredstvi izpolnjuje vse pastoralne in druge naloge. Kot smo že večkrat
poudarili, Cerkev na Slovenskem ni bogata v gmotnem smislu, bogata pa je z velikodušnimi
in požrtvovalnimi duhovniki in verniki, ki imajo Cerkev za svojo. Zato se ne moremo
strinjati s posploševanji, kakor da je vse cerkveno gospodarjenje v Sloveniji enako
sporno. Res je utrpel škodo ugled enega dela Cerkve kot dobrega in odgovornega gospodarja.
Ta ugled si bo mariborska nadškofija skušala povrniti s temeljito ugotovitvijo krivde
odgovornih in njihovim sankcioniranjem ter z verodostojnim ravnanjem v prihodnosti.
V ostalem delu Cerkve na Slovenskem bomo zato še bolj budni in bomo skrbeli, da se
kaj takega ne bi zgodilo tudi drugod.
V Cerkvi na Slovenskem bomo delili položaj
celotne družbe, ki doživlja gospodarsko krizo. Zaradi tega, kar se je zgodilo v Mariboru,
se Cerkev na Slovenskem ne bo odpovedala svojim nalogam in bo storila vse, kar je
v njeni moči, da bodo lahko njene ustanove, ki delujejo v blagor ljudi in pri njih
uživajo zaupanje, še naprej nemoteno delovale. Tudi leto družbenega nauka, ki je pred
nami, bomo porabili za to, da se bomo še bolj jasno kot posamezniki in kot občestvo
zavedli svojih nalog in osebno odgovorno delovali pri poslanstvu, ki nam ga je zaupal
Jezus Kristus.
msgr. dr. Anton Stres ljubljanski nadškof metropolit predsednik
SŠK