Cerkev danes obhaja praznik Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov

VATIKAN (petek, 11. februar 2011, RV) – Katoliška Cerkev danes obhaja praznik Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Ob 150-letnici Marijinih prikazovanj preprosti deklici Bernardki, je septembra leta 2008 v Lurd v Francijo poromal tudi papež Benedikt XVI. »Blažena Devica Marija,« je dejal sveti oče v enem od svojih nagovorov, »je žena ogrnjena s soncem, na glavi ima venec dvanajstih zvezd, ki predstavljajo dvanajst Izraelovih rodov, celotno božje ljudstvo in vse občestvo svetnikov, pod njenimi nogami pa je luna, podoba smrti in umrljivosti. Marija je premagala smrt, je v celoti oblečena v življenje, v življenje svojega Sina, vstalega Kristusa. Zato je znamenje zmage ljubezni, dobrega in Boga, in našemu svetu daje potrebno upanje.«

Papež je med drugim povedal, da je Lurd šola molitve rožnega venca: »Kadar ga molimo nam Marija daje svoje srce in svoj pogled, da bi premišljevali o življenju njenega Sina, Jezusa Kristusa.« Marija nas uči moliti. Uči nas iz molitve narediti dejanje ljubezni do Boga in dejanje bratske ljubezni. »Ko molimo z Marijo, v svoje srce sprejemamo tiste, ki trpijo, in se tako tudi sami spreminjamo. Lurd je kraj luči, ker je kraj skupnosti, upanja in spreobrnjenja,« je poudaril papež in nadaljeval, da kristjani na svojem potovanju potrebujemo luč, hkrati pa smo poklicani biti luč, saj živeti krščansko ljubezen pomeni v svet nositi božjo luč in neprestano kazati na njen izvor. »V tem lurškem svetišču, kjer je Devica Marija dala poseben prostor bolnim, ubogim in majhnim, smo povabljeni, da odkrijemo preprostost naše poklicanosti: dovolj je ljubiti,« so bile besede svetega očeta.

Med sveto mašo, ki jo papež leta 2008 daroval pred baziliko Rožnovenske Matere Božje v Lurdu, je povedal, da Marija ljubi vsakega od svojih otrok ter daje posebno pozornost tistim, ki trpijo, kakor je trpel njen Sin v uri svojega pasijona. Spregovoril pa je tudi o Marijinem nasmehu, ki ga kristjani vedno iščejo. »Ta Marijin nasmeh je namenjen vsem, še posebej pa trpečim, da bi ti lahko v njem našli tolažbo in olajšanje,« je dejal papež. Iskati Marijin nasmeh ne pomeni pobožne in zastarele sentimentalnosti, temveč prej prikladen izraz živega in globokega odnosa z njo, ki nam jo je Kristus dal za Mater. V Marijinem nasmehu odseva naše dostojanstvo božjih otrok, dostojanstvo, ki ga bolan človek nikoli ne izgubi. Ta nasmeh, ki je resničen odraz božje nežnosti, je vir nepremagljivega upanja, je poudaril sveti oče in nadaljeval, da trenutki trpljenja pogostokrat oslabijo trdne temelje našega zaupanja. Nekatere boje ne moremo prestajati sami, brez pomoči božje milosti. Papež je vse, ki trpijo pozval, naj se obrnejo k Mariji, kajti v njenem nasmehu bodo našli skrito moč za boj proti bolezni. »Marija je studenec ljubezni, iz njenega srca izvira zastonjska ljubezen, ki kliče, da ji odgovorimo z otroško ljubeznijo,« je dejal papež.

Na praznik Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov pred enim letom, pa je Benedikt XVI. v Petrovi baziliki v Vatikanu daroval sveto mašo za bolnike in izpostavil dejavno vlogo bolnikov v Cerkvi ter njihovo molitev, ki izhaja iz vere. V duhu takratnega leta duhovništva je pokazal na povezanost med bolniki in duhovniki. »Bolnik mora poklicati duhovnike in duhovniki se morajo odzvati, da bi tako na bolezen priklicali prisotnost in delovanje Vstalega Kristusa in njegovega Duha,« je dejal papež. Spregovoril je tudi o materinski drži Cerkve, ki je odsev skrbne Božje ljubezni, ki kakor mati tolaži svojega otroka. Gre za materinskost, ki govori brez besed, ki v srcu daje tolažbo in globoko notranjo radost – radost, ki zmore obstajati skupaj z žalostjo in s trpljenjem. »Cerkev tako kot Marija v sebi varuje človekove drame in Božjo tolažbo, jih povezuje na romanju skozi zgodovino. Sprejeto in darovano trpljenje je čudež življenja,« je dejal papež. Čudež Božje milosti je, da se mnogi s pogumom približajo bolezni in samo z močjo vere in zaupanja v Gospoda pomagajo trpečim. Živimo radost, ki ne pozablja na trpljenje, ampak ga vključuje. Na ta način so vsi trpeči v Cerkvi najprej dejavni romarji vere in upanja, pričevalci čudežev ljubezni in radosti, ki izhajata iz Kristusovega križa in vstajenja. Dejavna vloga bolnikov je po papeževih besedah namreč v njihovi molitvi, ki izhaja iz vere.

Audio