Papež sprejel udeležence plenarnega zasedanja Kongregacije za katoliško vzgojo
VATIKAN (ponedeljek, 7. februar 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes spejel
šestdeset udeležencev plenarnega zasedanja Kongregacije za katoliško vzgojo. Vzgojo
je v govoru opredelil kot dejanje ljubezni, ki zahteva odgovornost, predanost in skladnost
z življenjem. »Zdi se,« je dejal papež, »da vzgojno-izobraževalno delo postaja
vedno težje, kajti v kulturi, ki iz relativizma pogosto naredi svojo vero, primanjkuje
luči resnice, o resnici je celo nevarno govoriti, s čimer se podžiga dvom o
vrednotah, ki so temelj osebnega in družbenega bivanja.« In ravno zato, kot je
poudaril Benedikt XVI., je zelo pomembno delo, ki ga po svetu opravljajo vzgojno-izobraževalne
ustanove, ki se navdihujejo v krščanskem pogledu na človeka in realnost.
Sveti
oče je še posebej izpostavil povezanost teologije z ostalimi disciplinami in pri tem
navedel pojem ''krog znanja'' bl. Johna Henryja Newmana, ki nakazuje soodvisnost med
različnimi vejami znanja. »Bog in samo On je v odnosu s celoto realnega,« je
povedal papež in dodal, da odstraniti Boga pomeni prelomiti krog znanja. Katoliške
univerze s svojo jasno identiteto in s svojo odprtostjo k celoti človeškega bitja
lahko veliko naredijo za podporo enotnega znanja ter usmerjajo študente in učitelje
k luči sveta, k ''resnični luči, ki razsvetljuje vsakega človeka'' (Jn 1, 9). To velja
tudi za ostale katoliške šole. Po papeževih besedah je predvsem pomemben pogum za
oznanjevanje velike vrednosti vzgoje, za vzgajanje trdnih oseb, ki so spodobne sodelovanja
z drugimi in dati lastnemu življenju smisel. Tudi na področju medkulturne vzgoje in
izobraževanja je potrebna pogumna in ustvarjalna zvestoba, ki zna povezati jasno zavest
o lastni identiteti in odprtost do drugega ter pristopiti k zahtevam skupnega življenja
v multikulturalni družbi. Papež je pri tem izpostavil vzgojno vlogo pouka katoliške
vere kot šolskega predmeta, ki je v interdisciplinarenem dialogu z drugimi predmeti.
Ta namreč ne prispeva le k celostnemu razvoju dijaka, ampak tudi k poznavanju drugega
ter k vzajemnemu sprejemanju in spoštovanju. Za dosego teh ciljev pa je je potrebna
tudi posebna skrb za formacijo učiteljev, »ne le s strokovnega vidika, ampak tudi
z verskega in duhovnega, kajti z doslednostjo lastnega življenja in z osebno soudeleženostjo,
bo prisotnost krščanskega učitelja postala izraz ljubezni in pričevanje o resnici«,
je povedal papež.
Sicer pa se je papež spregovoril tudi o svetovnem spletu,
ki, kot je dejal, pomeni veliko priložnost tudi za Cerkev in njeno poslanstvo, v kolikor
omogoča preseganje razdalj in vzpostavljanje stikov. Internet po papeževih besedah
»lahko služi ne le za učenje, ampak tudi za pastoralno dejavnost bodočih duhovnikov
na različnih cerkvenih področjih, kot so evangelizacija, misijonarska dejavnost, kateheze,
vzgojno-izobraževalni projekti, vodenje ustanov«. Vendar pa je tudi tukaj
potrebna inteligentna in previdna uporaba, velikega pomena pa so tudi ustrezno usposobljeni
učitelji in voditelji, ki znajo spremljati kandidate za duhovništvo v pravilni in
pozitivni uporabi informacijskih sredstev, je dejal papež.
Spregovoril je še
o bogoslovjih, katerim se med drugim posveča Kongregacija za katoliško vzgojo, in
ponovno izpostavil, da je bogoslovje dragoceno življenjsko obdobje, v katerem kandidat
za duhovništvo izkusi, da je Jezusov učenec. Pri tem je Benedikt XVI. navedel pomen
določene ločenosti oziroma puščave, saj Gospod govori v tišini, hkrati pa je pomembno
življenje v skupnosti. Med drugim je papež še izpostavil pomen krepitve vezi med teologijo
in študijem Svetega pisma ter dodal, da je nujno ohranjati tesno povezanost teologije
z osebno in skupno molitvijo, predvsem liturgijo.