S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

»Lomljenje kruha, sveta evharistija, je središče Cerkve in mora biti središče našega krščanstva in našega duhovniškega življenja,« je dejal Benedikt XVI. na včerajšnjem posvečenju novih škofov. »Gospod se nam podarja. Vstali vstopa v mojo notranjost in me želi spremeniti, da bi tako vstopil v globoko občestvo z njim. Tako me odpre tudi za vse druge: mi, mnogi, smo en sam kruh in eno samo telo, pravi sv. Pavel. Prizadevanjmo si obhajati evharistijo s predanostjo, z vedno globljo gorečnostjo, prizadevajmo si nape dni postaviti po merilih evharistije, prizadevajmo so, da nas bo preoblikovala,« je dejal papež. Posebej je izpostavil tudi pomen molitve: »Molitev po eni strani mora biti zelo osebna, biti mora globoka združitev z Bogom. Biti mora moj boj z njim, moje iskanje njega, moja zahvala zanj in moja radost v njem,« je povedal papež in dodal, da pa molitev ni le zasebna stvar mojega lastnega ''jaz-a'', ki se ne ozira na druge. Molitev je po svojem bistvu vedno tudi molitev ''nas'', Božjih otrok. »Samo v tem ''mi'' smo otroci ''našega'' Očeta, kot nas je naučil moliti Gospod,« je poudaril papež in nadaljeval, da po eni strani naša molitev mora postajati vedno bolj osebna, se dotikati in prodirati vedno globlje v jedro našega ''jaz-a'', po drugi strani pa se mora vedno hraniti v občestvu molilcev, v edinosti Kristusovega telesa. »Molitev je odgovor na imperativ, ki je na začetku evharistične molitve: Sursum corda – kvišku srca! Je dviganje mojega življenja k Božjemu velilčastvu,« je še povedal papež.

»Molitev je življenje,« je povedal papež med splošno avdienco, »in življenje raste istočasno z rastjo krščanskega življenja: začne se z besedno molitevijo, se ponotranji preko meditacije in zbranosti, dokler ne sodeže ljubezenske združitve s Kristusom in Presveto Trojico.« Katehezo med splošno avdienco je sveti oče posvetil sv. Tereziji Jezusovi, karmeličanki in cerkveni učiteljici. »V naši družbi, kjer pogosto primanjkuje duhovnih vrednot, nas sv. Terezija uči biti neutrudni pričevalci Boga, njegove prisotnosti in njegovega delovanja, uči nas zares čutiti to žejo po Bogu, ki obstaja v globini našega srca, to željo po videti Boga, iskati Boga, biti v pogovoru z njim in biti njegovi prijatelji,« je povedal Benedikt XVI. »To je prijateljstvo, ki je potrebno nam vsem, in ki ga moramo iskati dan za dnem, vedno znova,« je nadaljeval papež in dodal, da nas svetničin zgled spodbuja, da vsak dan posvetimo nekaj časa molitvi, tej odprtosti k Bogu in poti iskanja Boga, da bi ga videli in našli njegovo prijateljstvo ter tako tudi resnično življenje. »Kajti mnogi med nami bi morali reči: ''ne živim, ne živim zares, ker ne živim bistva svojega življenja''. Zato čas molitve ni izgubljeni čas,« je dejal papež in dodal, da je molitev čas, v katerem se odpre pot življenja, na kateri se naučimo ljubiti Boga, Cerkev in sočloveka.

»Zato vas vabim, da postanete goreči misijonarji evangelija med ljudmi današnjega časa.
Še prav posebej je nujno, da oznanilo pride k družinam, ki so razdeljene.«
Papež je poudaril pomen resnične skupnosti: »Skupnost ni navadna človeška solidarnost med člani iste duhovne družine, ampak je utemeljena na vašem odnosu s Kristusom in skupnem prizadevanju, da bi mu služili. To skupno življenje je za družbo živo pričevanje bratske ljubezni, ki mora poživljati vse človeške odnose,« je dejal papež.
Audio