Benedikt XVI. vodil slovesne večernice pred Najsvetejšim
VATIKAN (sreda, 2. februar 2011, RV) – Nocoj, na praznik Gospodovega darovanja
v templju in 15. dan posvečenega življenja, je papež Benedikt XVI. vodil slovesne
večernice pred izpostavljenim Najsvetejšim v baziliki sv. Petra. Prisotni so bili
predstavniki ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja.
Sveti
oče je v homiliji med večernicami dejal, da je današnji praznik »srečanje stare
in nove zaveze. Jezus vstopi v stari tempelj. On, ki je novi tempelj Boga, pride obiskat
svoje ljudstvo.« Dogodek v templju je zelo pomenljiv. Jezus je le eden izmed otrok
preprostih staršev in v zmešnjavi dogajanja se nihče ne zave njegovega prihoda. Opazita
ga le dva: Simeon in Ana. Ker ju vodi Sveti Duh, v njem prepoznata tistega, ki ga
že dolgo pričakujeta. Luč, ki bo razsvetlila svet. Jezusova predstavitev v templju
je zgovorna podoba celostnega darovanja svojega življenja. Benedikt XVI. je zato prav
posebej pozdravil vse prisotne posvečene osebe.
V nadaljevanju je izpostavil
tri evangeljske podobe, ki so odmev na današnje praznovanje. Prva je simbol luči.
Luč se razširja od Kristusa k Mariji in Jožefu, k Simeonu in Ani, ter preko njih do
vseh nas. Širjenje luči so cerkveni očetje povezovali z duhovno potjo. To pot pa na
poseben način izraža posvečeno življenje, in sicer kot ljubezen do Božje lepote, odsev
Božje dobrote. Posamezne izkušnje luči, ki izvira iz učlovečene Besede, vodijo k poklicanosti
v posvečenost. Tako posvečene osebe postanejo znamenja za bratske skupnosti in za
ves svet.
Druga evangeljska podoba razodeva preroštvo, ki je dar Svetega Duha.
Posvečeno življenje je poklicano k preroškemu pričevanju o odrešenju. In sicer tako
s kontemplativno kot tudi z dejavno držo. Ljubezen do evangelija je hkrati način življenja
in vodi k oznanjevanju. Pravo preroštvo pride od Boga, iz prijateljstva z Njim, iz
pozornega poslušanja Njegove besede v različnih okoliščinah človeške zgodovine. Posvečenost
v vsakdanjem življenju zato razodeva Njegovo kraljestvo, ki je že prisotno.
Tretja
podoba Jezusove predstavitve v templju pa izraža modrost Simeona in Ane. To je modrost
življenja, ki je v celoti posvečeno iskanju Božjega obraza, Njegovih znamenj, Njegove
volje. Življenja, ki je posvečeno poslušanju in oznanjevanju Besede. Posvečene osebe
so torej s svojim veselim in hkrati dejavnim prizadevanjem vidno znamenje vztrajnega
in modrega iskanja Gospodovega obraza, Njegove volje in poti, ki vodi do Njega. Na
koncu je papež vse zbrane spodbudil še, da današnje okoliščine zahtevajo, »da naj
bo naše krščansko pričevanje jasno in dosledno, naše vzgojno prizadevanje pa vse bolj
pozorno in velikodušno. Vaše apostolsko delovanje, dragi bratje in sestre, naj še
prav posebej postane življenjsko prizadevanje, da bi k Modrosti pristopilo z vztrajno
ljubeznijo v lepoti in sijaju resnice. Z življenjsko modrostjo in zaupanjem med neizčrpnimi
možnostmi s pravo vzgojo in razumevanjem usmerjajte srca ljudi današnjega časa k evangeljskemu
življenju.«