Jezuitski pater Samir Khalil Samir: »Upor v Egiptu ni samo političen, ampak tudi duhoven in islamski.«

EGIPT (torek, 1. februar 2011, RV) – »Upor v Egiptu ni samo političen, ampak tudi duhoven in islamski.« Tako je Samir Khalil Samir, egipčanski jezuit in strokovnjak za muslimansko vero, naslovil analizo dokumenta o obnovi islama. Ta dokument je bil objavljen 24. januarja in je takoj zbudil veliko pozornosti ter spodbudil množico komentarjev. Pomemben je zaradi poskusa, da bi sprožil zanimiv projekt v povezavi z vprašanjem obnove islama. V njem so namreč islamski intelektualci in teologi v 22 točkah začrtali spremembe, skupaj z razlagami in jasnimi pojasnili. Objava tega dokumenta pomeni, da v Egiptu poleg političnega obstaja tudi intelektualni tok, ki je naveličan tako imenovanega »pozunanjenega« islama. Torej dokazuje, da gre za globalno gibanje, duhovno in politično istočasno, ki ima predvsem željo preoblikovati državo.

Samir v svoji analizi izpostavi nekaj točk, ki so v komentarjih povzročile največ nasprotovanj. To so tiste, ki opredeljujejo pomembnejše spremembe. Tretja točka v dokumentu na primer govori o mešanju spolov. Predlaga, da bi bilo potrebno upoštevati posamezne okoliščine, saj islam ne prepoveduje odnosa med moškim in žensko v osnovi. Nasprotniki pa obratno zavračajo vsako možnost srečanj. Glede svete vojne ali džihada v šesti točki pojasnjuje, da je dovoljena samo v primeru obrambe in samo v muslimanskih deželah. Na ta način obsodi vse teroristične napade. Naslednja točka se dotakne pozunanjenosti vere. Gre za pojav v zadnjih tridesetih letih, ki je v Egipt prišel iz sosednjih držav. Zdi se, da je vera postala zgolj zunanji videz, medtem ko čistost srca in pogleda nista več pomembna. Ti poudarki so bistveni in so zelo blizu tudi evangeliju. Samir kot najpomembnejšo omenja osmo točko dokumenta. Ta poudarja laičnost oziroma ločitev islama od države. Pri tem ne gre za ateistično laičnost, kot trdijo nasprotniki obnove. To načelo ne pomeni nasprotovanja veri, ampak naj bi jo zaščitilo pred politično ali komercialno zlorabo. Kot zadnja je izpostavljena deveta točka, ki kot najpomembnejše vrednote Korana potrjuje svobodo, enakost, spoznanje, pravičnost in učenost. Te so nedvoumne in zunanja verska znamenja jih ne morejo nadomestiti.

V zaključku analize Samir Khalil Samir omenja, da so tisti, ki so se opredelili proti dokumentu o obnovi islama, večinoma pripadniki »pozunanjenega« islama. Ta pa zavaja ljudi, saj jih odvrača od bistvenega. V pogovoru za Radio Vatikan je Samir dejal: »Potrebujemo spremembo. Arabski svet se mora spremeniti. Predvsem potrebujemo pravičnost, enakost in družbeno preureditev. Razlike med bogatimi in revnimi so prevelike in to je povod za islamsko fundamentalistično gibanje.«

Audio