S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 30. januar 2011, RV) – »Edinost, h kateri prek Svetega Duha Kristus kliče Cerkev, se ne uresničuje zgolj na ravni organizacijskih struktur, marveč se oblikuje na veliko globlji ravni, kot edinost, izražena v izpovedovanju ene same vere, v skupnem obhajanju bogoslužja in bratski slogi Božje družine,« je dejal papež na praznik spreobrnjenja apostola Pavla, ko se je končala molitvena osmina za edinost kristjanov. Stremljenje k vzpostavitvi edinosti med kristjani se po papeževih besedah ne more omejiti zgolj na priznavanje razlik med različnimi krščanskimi veroizpovedmi in na doseganja mirnega sobivanja – edinost, po kakršni hrepenimo in za katero je molil Jezus Kristus, se namreč izraža v občestvu vere, zakramentov in dušnega pastirstva. »Pot k tej edinosti moramo zaznavati kot moralni imperativ, kot odgovor na Gospodov klic,« je poudaril papež in dodal, da je zato treba preseči skušnjavo resignacije in pesimizma, ki je po papeževih besedah pomanjkanje zaupanja v moč Svetega Duha. »Naša dolžnost je nadaljevati s hojo k temu cilju, z resnim in doslednim dialogom, da bi poglobili skupno teološko, liturgično in duhovno dediščino, z medsebojnim priznavanjem in ekumensko formacijo novih rodov, zlasti pa s spreobrnjenjem src in molitvijo,« je še poudaril papež.

»Vsa naša prizadevanja za edinost bodo prinesla sadove samo, če bodo izjajala iz skupne molitve.« S temi besedami je papež Benedikt XVI nagovoril delegacijo nemške evangeličansko luteranske Cerkve, s katero se je srečal v začetku minulega tedna.
»Četudi se zdi, da se je cilj popolne in vidne edinosti med kristjani ponovno premaknil, moramo gledati z zaupanjem v prihodnjost,« je dejal Benedikt XVI.

»S svojim svetlim pričevanjem, nas sv. Ivana d'Arc vabi k visokim merilom krščanskega življenja: iz molitve narediti vodilno nit naših dni, imeti popolno zaupanje pri izvrševanju Božje volje, kakršna koli že je, živeti ljubezen brez mej in iz Jezusove ljubezni zajemati globoko ljubezen do Cerkve,« so bile papeževe besede med sredino splošno avdienco, ko je orisal svetniški lik sv. Ivane d'Arc, znane tudi kot Devica Orleanska. »Ime Jezusovo, ki ga je naša svetnica klicala vse do zadnjih trenutkov svojega zemeljskega življenja, je bilo kot neprestano dihanje njene duše, kot utrip njenega srca, središče vsega njenega življenja,« je dejal Benedikt XVI. in nadaljeval, da je svetnica razumela, da »ljubezen objema vso stvarnost Boga in človeka, nebes in zemlje, Cerkve in sveta. Jezus je v njenem življenju vedno na prvem mestu.« Z zaobljubo devištva se je Ivana v celoti posvetila Jezusovi ljubezni. »Devištvo duše je stanje milosti, najvišje vrednosti, zanjo dragocenejše od življenja: je Božji dar, ki ga je treba sprejeti in varovati s ponižnostjo in zaupanjem,« je zatrdil papež. Sv. Ivana živi molitev v obliki nenehnega dialoga z Gospodom, ki razsvetljuje tudi njen pogovor s sodniki ter ji daje mir in gotovost. »Osvoboditev njenega naroda je delo človeške pravičnosti, ki ga Ivana izpolni z ljubeznijo, zaradi ljubezni do Jezusa,« je dejal papež in pri tem njeno svetost postavil kot vzor laikom, ki delajo v politiki. »Vera je luč, ki vodi vsako izbiro,« je dejal sveti oče in izpostavil Ivanino ljubezen do Cerkve: »V Jezusovi ljubezni, Ivana najde moč, da ljubi Cerkev do konca, tudi v trenutku obsodbe.«

»Kristus, večni duhovnik nove zaveze, ki je s posebnim klicem v duhovniško službo osvojil naša življenja, ne odpravi osebnostne lastnosti posameznika; ravno nasprotno, oplemeniti jih in naredi za svoje, da služijo njegovi skrivnosti in njegovemu delu,« je dejal Benedikt XVI. včeraj, ko je sprejel študente in ostale člane skupnosti Papeškega etiopskega kolegija v Vatikanu. »Bog potrebuje vsakogar, da bi v prihajajočih vekih pokazal v svoji dobrosrčnosti do nas v Kristusu Jezusu čezmerno bogastvo svoje milosti. /…/ Kljub posebnim značilnostim klica vsakega posameznika med duhovniki ni ločenosti, ampak je povezanost v skupnosti znotraj enega samega duhovnega telesa. To je enotnost v Gospodu,« je izpostavil papež. »Kristus pa je neločljivo povezan s Cerkvijo. V njej vse krščene še tesneje združuje s seboj in jih hrani pri evharistični mizi. Svetost je tako postavljena v samo srce cerkvene skrivnosti. K njej smo poklicani vsi. Svetniki niso le okras Cerkve, ampak so kot cvetovi na drevesu, ki razkrivajo neizčrpno moč življenjskega soka, ki teče po njem. »Dragi duhovniki in bogoslovci Papeškega etiopskega kolegija,« je povedal sveti oče, »to pomembno obdobje vašega izobraževanja v senci kupole svetega Petra živite z veseljem in predanostjo. Odločno hodite po poti svetosti. Vi ste znamenje upanja, še posebej za Cerkve v vaših deželah. Prepričan sem, da vam bo izkušnja skupnosti, ki jo živite tukaj v Rimu, pomagala tudi, da prinesete dragocen prispevek v rasti miroljubnega sobivanja med vašimi ljubljenimi narodi.«
Audio