Papež sprejel predstavnike Papeškega etiopskega kolegija
VATIKAN (sobota, 29. januar 2011, RV) – Sveti oče je danes sprejel skupnost
iz Papeškega etiopskega kolegija v Vatikanu. Ta je znamenje globokih vezi med Cerkvijo
v Etiopiji in Eritreji ter Svetim sedežem. V govoru je posebej izpostavil svetega
Justina de Jacobisa, misijonarja v Etiopiji. 31. julija lansko leto je namreč minilo
150 let od njegove smrti.
Italijanski lazarist Justin de Jacobis se je dal
popolnoma na razpolago za služenje ljudstvu v Etiopiji, kamor je bil poslan pri osemintridesetih
letih. Že kmalu po prihodu je v pokrajini Tigray ustanovil semenišče za etiopske duhovnike.
Goreče in neutrudno je delal, da bi Božje ljudstvo ponovno našlo prvotni žar vere.
Z daljnovidnostjo je spoznal, da je pozornost do kulturnega okolja pot, preko katere
Gospodova milost oblikuje nove generacije kristjanov. Zato se je naučil lokalnega
jezika in bil naklonjen večstoletni liturgični tradiciji v obredu tamkajšnjih skupnosti.
Tako si je prizadeval tudi za učinkovito delovanje na ekumenskem področju. Več kot
dvajset let je radodarno služil kot duhovnik in kasneje škof. Vsakogar je ljubil kot
žive člene ljudstva, ki mu je zaupano. Svoj velik prispevek v verskem in javnem življenju
Abesinije je okronal z darovanjem lastnega življenja, ko je tiho odšel k Bogu po dolgem
trpljenju in mnogih preganjanjih.
Sveti Justin je postal zavetnik Papeškega
etiopskega kolegija zaradi svoje ljubezni do vzgojne dejavnosti, predvsem do vzgoje
duhovnikov. Kolegij danes sprejema duhovnike in duhovniške kandidate ter jih podpira
v njihovem prizadevanju med teološko, duhovno in pastoralno pripravo. Ko se vrnejo
v svoje skupnosti, jim sveti Justin ostaja zgled, kako med ljudmi zbujati ljubezen
do Boga in Cerkve.
»Tudi za vas, dragi duhovniki in bogoslovci, je
začrtana pot svetništva! Kristus je še naprej prisoten v svetu in razodeva se po tistih,
ki tako kot sveti Justin de Jacobis pustijo, da jih razvnema njegov Duh.«
Kristus
s posebnim klicem k duhovniški službi osvoji življenje. Osebnostne lastnosti posameznikov
oplemeniti, ko jih naredi za svoje. Bog potrebuje vsakogar, »da bi v prihajajočih
vekih pokazal v svoji dobrosrčnosti do nas v Kristusu Jezusu čezmerno bogastvo svoje
milosti,« kot je zapisano v Pismu Efežanom (Ef 2,7). Kljub posebnim značilnostim
klica vsakega posameznika med duhovniki ni ločenosti, ampak je povezanost v skupnosti
znotraj enega samega duhovnega telesa. To je enotnost v Gospodu. Kristus pa je neločljivo
povezan s Cerkvijo. V njej vse krščene še tesneje združuje s seboj in jih hrani pri
evharistični mizi. Svetost je tako postavljena v samo srce cerkvene skrivnosti. K
njej smo poklicani vsi. Svetniki niso le okras Cerkve, ampak so kot cvetovi na drevesu,
ki razkrivajo neizčrpno moč življenjskega soka, ki teče po njem.
»Dragi
duhovniki in bogoslovci Papeškega etiopskega kolegija, to pomembno obdobje
vašega izobraževanja v senci kupole svetega Petra živite z veseljem in predanostjo.
Odločno hodite po poti svetosti. Vi ste znamenje upanja, še posebej za Cerkve v vaših
deželah. Prepričan sem, da vam bo izkušnja skupnosti, ki jo živite tukaj v
Rimu, pomagala tudi, da prinesete dragocen prispevek v rasti miroljubnega sobivanja
med vašimi ljubljenimi narodi.«