V Münchnu se je začelo srečanje narodnih delegatov za študentsko in univerzitetno
pastoralo
MÜNCHEN (četrtek, 27. januar 2011, RV) – V Münchnu v Nemčiji se je danes začelo
srečanje narodnih delegatov za študentsko in univerzitetno pastoralo, ki delujejo
v okviru Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Okrog 60 delegatov škofovskih
konferenc iz Evrope, škofov in vodij pastorale na univerzah, univerzitetnih kaplanov
ter članov organizacij in cerkvenih gibanj, delujočih v univerzitetnem svetu bo do
nedelje razpravljalo na temo Formacija, vzgoja in evangelij. V imenu Slovenske škofovske
konference se srečanja udeležuje Klemen Svetelj, voditelj v ljubljanski nadškofiji.
Poleg münchenskega nadškofa kardinala Reinharda Marxa, je danes udeležence nagovoril
tudi predsednik Odbora za katehezo, šolstvo in univerzo pri Svetu evropskih škofovskih
konferenc (CCEE), westminsterski nadškof Vincent Nicols.
Nadškof Nicols je
v govoru izpostavil, da če je za blaginjo družbe pomembno, da se srečata vera in razum,
je to pomembno tudi za blaginjo univerze. Blaginja družbe je namreč lahko odvisna
tudi od tega, da se to partnerstvo med vero in razumom prizna in spoštuje na univerzi,
je zatrdil nadškof Nicols in nadaljeval, da je raziskovanje teh področij v pristojnosti
univerze, če jo razumemo kot ustanovo in skupnost, ki se posveča širjenju znanja in
prispevanju k skupnemu dobremu. Pri tem je nadškof izpostavil vprašanje, ali današnje
univerze sebe razumejo kot ustanove, ki so v službi resnice, in ali jih žene prepričananje,
da razum, ki se ga pojmuje kot zmožnost vsakega človega za preseganje empiričnega,
lahko vodi ne le k raziskovanju nedosegljive resnice, ampak tudi k temu, da na to
resnico odgovorimo z ljubeznijo. Sicer pa je nadškof Nicols kot zgled univerzitetnega
delovanja postavil pogled na univerzitetno izobraževanje bl. kardinala Johna Henryja
Newamana, ki je že kot tutor na Oriel Collegu v Oxfordu, pozneje pa kot prvi rektor
katoliške univerze v Dublinu zagovarjal gojenje holističnega načina mišljenja, ki
je odprto širšemu področju znanja in povezano s celostnim pogledom na človeštvo in
njegovim odnosom do Boga. Kardinal Newman je izpostavljal, da imajo na univerzi prostor
vse moderne znanosti in vede, saj mora univerza biti kraj univerzalnega učenja. Nasprotoval
je fragmentaciji univerzitetnega izobraževanja, vendar pa s tem ni mislil na večanje
različnih strok, ampak prej na pomanjkanje povezovalnega načela.
Namen srečanja
narodnih delegatov za študentsko in univerzitetno pastoralo je predvsem zbrati in
ovrednotiti pretekle izkušnje ter premisliti o prioritetah univerzitetne pastorale
v Evropi v prihodnosti, tudi v luči številnih sprememb, ki jih je prinesel bolonjski
sistem. Udeleženci kongresa bodo skušali tudi ugotoviti, katera so priviligirana področja,
na katerih vera in teološko premišljevanje lahko vstopata v živ dialog z znanstvenim
premislekom. Veliko časa bo posvečenega molitvi. V soboto, 29. januarja, bo sveta
maša na kaplaniji univerze Ludwig-Maximilian, naslednji dan, v nedeljo, pa v münchenški
stolnici. V soboto popoldne se bodo udeleženci kongresa tudi poklonili krščanskim
študentom, ki so se na nenasilni način zoperstavili nacističnemu režimu.