Pakistanski škofje za 30. januar napovedali molitveni dan za mir v državi
PAKISTAN (sreda, 26. januar 2011, RV – Pakistanski škofje so za 30. januar
napovedali molitveni dan za mir v državi, ki bo potekal vpričo polarizacije, ki užaloščuje
družbo, sporov, ki se pogosto končajo z nasiljem, in vpričo instrumentalne uporabe
vere s strani islamskih skrajnežev. Kot je po poročanju katoliške tiskovne agencije
Fides pojasnila Pakistanska škofovska konferenca, bo molitev za mir, ki bo prihodnjo
nedeljo potekala po vseh pakistanskih cerkvah, imela tudi ekumensko in medversko razsežnost.
Predsednik
Pakistanske škofovske konference nadškof Lawrence Saldhana v sporočilu za javnost
piše, da so k molitvi za mir v državi povabljene tudi druge Cerkve v Pakistanu kot
tudi pripadniki drugih verstev, aktivisti za človekove pravice in ljudje dobre volje,
ki verjamejo, da je mir najvišje dobro, ki ga je treba varovati v Pakistanu. 30. januar
bo v Pakistanu dan molitve in posta ter prošnje Bogu za dar miru, verniki, zbrani
v molitvi, pa želijo tudi pokazati, da je njihova vrednost združevanje ter prinašanje
sporočila sprave in odpuščanja, je pojasnil tajnik škofovske komisije za sredstva
družbenega obveščanja pater John Shakir Nadeem, ki je tudi pojasnil, da vse cerkve
in cerkvene ustanove po državi že vabijo vernike, naj se udeležijo molitve. 30. januar
želi po patrovih besedah biti miroljubni odgovor na pogosto nasilno mobilizacijo,
ki jo v obrambi zakona o blasfemiji izvajajo skupine islamskih skrajnežev, je pojasnil
pater Nadeem in pojasnil, da so skrajna gibanja napovedala manifestacijo prav za 30.
januar. Toda kristjani, kot je dejal pater Nadeem, se ne želijo odzivati na provokacije,
marveč želijo moliti in se postiti ter Bogu izročiti težave, s katerimi se danes spoprijema
Pakistan.
Družbena situacija v državi je namreč po patrovih besedah napeta
na vseh ravneh: velik del prebivalstva je prizadet zaradi revščine, fanatizem je krut,
zdi pa se tudi, da politične stranke, take vladne kot opozicijske, gledajo bolj na
lastne interese kot na skupno dobro. V takšnem okolju krščanske manjšine trpijo zaradi
diskriminacije in izključevanja, je opozoril pater Nadeem. Glede zakona o bogokletstvu
pa je dejal, da ni realno pričakovati njegove odprave ali revizije, lahko pa bi, dodaja
Nadeem, vsaj uvedli nove zakone, na podlagi katerih bi se bilo mogoče izogniti zlorabam.
Audio