Papeževa poslanica svetovni dan misijonov 2011:
»Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam«

VATIKAN (torek, 25. januar 2011, RV) – »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« (Jn 20,21) S temi besedami iz Janezovega evangelija papež Benedikt XVI. začenja poslanico za letošnji svetovni dan misijonov. Ob jubilejnem letu 2000 je Janez Pavel II. močno poudaril nujnost prinašanja evangeljskega oznanila vsem, in sicer s takim navdušenjem, »kot so ga imeli prvi kristjani« (apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja). To je nekaj najbolj dragocenega, kar Cerkev lahko prinese človeštvu in posameznikom, ki iščejo najgloblji smisel življenja v polnosti lastnega obstoja. Zato to povabilo vsako leto odmeva ob praznovanju svetovnega misijonskega dneva.

Neprestano oznanjevanje evangelija poživlja tudi Cerkev samo. O tem je pisal Janez Pavel II. v okrožnici Odrešenikovo poslanstvo: »Misijonstvo namreč obnavlja Cerkev, krepi vero in krščansko identiteto, daje novo navdušenje in nove motivacije. Vero krepimo s tem, da jo dajemo naprej! Nova evangelizacija krščanskih narodov bo našla navdih in oporo v prizadevanju za vesoljni misijon.«

Povabila k oznanjevanju se stalno spominjamo tudi pri obhajanju liturgije. K liturgiji smo namreč vedno poklicani iz sveta in po njej spet poslani nazaj v svet, da bi pričevali za tisto, kar smo izkusili. Kdorkoli se je srečal z vstalim Gospodom, čuti potrebo, da to oznani drugim, tako kot se je to zgodilo učencema na poti v Emavs.

Cerkev je že »po svoji naravi misijonarska, saj ima po načrtu Boga Očeta svoj izvor v poslanosti Sina in poslanosti Svetega Duha« (odlok 2. vatikanskega koncila Ad gentes). Oznanjevanje evangelija je njena prva poklicanost, njena najgloblja identiteta. Posledično se ne more nikoli zapreti sama vase. S pomočjo milosti je v polnosti prisotna za vse ljudi in narode, da bi jih pripeljala k veri v Kristusa. Ne moremo ostati mirni ob misli, da še vedno obstajajo ljudstva, ki ga ne poznajo. Poleg tega pa smo v obdobju kulturnih sprememb. Tudi v tradicionalno krščanskih okoljih so mnogi, ki niso odprti za vero, iščejo le lahek zaslužek in imajo uspeh za edini smisel in cilj življenja, pa četudi v škodo moralnih vrednot.

Evangelij ni namenjen izključno nekaterim, je dar, ki ga je potrebno deliti. Zaupan je vsem, ki so bili krščeni. »Vi pa ste izvoljeni rod, ... svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč.« (1Pt 2,9) Gre torej za soodgovornost, za obliko krščanskega življenja. Svetovni misijonski dan je dragocena priložnost, da se ustavimo in premislimo, če in kako odgovarjamo na misijonsko poklicanost.

Evangelizacija je kompleksen proces, ki obsega različne elemente. Posebna pozornost je od vedno veljala solidarnosti. Tudi to je eden izmed ciljev svetovnega misijonskega dneva. Oznanjevanje za Cerkev namreč predstavlja imeti radi človeško življenje v polnem pomenu. Nezanimanje za trenutne težave človeštva bi bilo nesprejemljivo in v nasprotju z evangelijem. Z odgovorno udeležbo pri poslanstvu Cerkve kristjan postane graditelj skupnosti in miru, ter tako sodeluje pri uresničevanju Božjega odrešenjskega načrta za vse človeštvo. V poslanosti je naša krščanska poklicanost, neprecenljiv zaklad evangelija in živo pričevanje vstalega Kristusa.

Audio