Predsednik papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, nadškof Rino Fisichella
o pomenu nove evangelizacije
RIM (nedelja, 23. januar 2011, RV) – Predsednik papeškega sveta za pospeševanje
nove evangelizacije, nadškof Rino Fisichella, v premišljevanju o apostolskem pismu
Ubicumque et semper(»Povsod in vedno«) izpostavlja pomen nove evangelizacije.
Cerkev obstaja, da bi prinašala evangelij v vseh časih in vsem ljudem. Jezusova navodila
glede tega so jasna. Vsi, ki verjamejo v Njegovo besedo, so povabljeni k oznanjevanju,
da je obljubljeno odrešenje postalo resničnost. Oznanilo pa je povezano z načinom
življenja tako, da so Gospodovi učenci lahko prepoznavni kjerkoli. Evangelizacija
se lahko razume na ta način, torej kot prepoznavnost tistih, ki sledijo Kristusu.
Ljubezen kot smernica za življenje je namreč kot odkritje tistega, kar daje bivanju
smisel, saj ga prepoji tudi v najbolj skritih prostorih.
Upravičeno je vprašati
se, če pridevnik v izrazu nova evangelizacija določa samostalnik. Toda dejstvo, da
se imenuje »nova«, nima namena opredeljevati vsebine evangelizacije, ampak pogoje
in obliko, kako oznanjati.
Kdo bi lahko namigoval, da odločitev za novo evangelizacijo
pomeni označitev pastoralnih dejavnosti v preteklosti kot napačnih. Toda ta pomislek
ne upošteva, da Cerkev v svetu stalno predstavlja svetniške poteze in verodostojna
pričevanja. Mučeništvo mnogih kristjanov se ne razlikuje od tistega, ki smo ga lahko
opazovali skozi stoletja zgodovine. Pravzaprav je res novo, saj pogosto ravnodušne
ljudi današnjega časa spodbuja k premisleku o smislu življenja in daru vere. Kadar
namreč pristno iskanje smisla življenja izgine in ga nadomesti množica kratkotrajnih
rešitev, takrat je prav govoriti o novi evangelizaciji. Je izziv, da bi življenje
vzeli resno, da bi ga usmerjali k edinemu dokončnemu smislu, ki je Jezus Kristus.
On je odgovor na vprašanje, ki ljudi vznemirja od vedno. Torej pomeni dati se na razpolago
človeku, da bi razumeli njegov nemir, in mu predlagati pot izhoda. Ta mu bo prinesla
vedrino in radost, ki sta v oznanilu Cerkve.
Nova evangelizacija torej zato,
ker je novo današnje okolje, polno teorij in ideologij. Te sodobnega človeka stalno
premetavajo semtertja. Da pa bi lahko razumel, je najprej nujno potreben nov religiozni
jezik, saj je ta tako zaznamovan s svojevrstnostjo, da pogosto ni razumljiv. Učinkovito
in rodovitno sporočanje je prvi pogoj, da evangelizacija postane zares nova.
Podoba
tistega, čemur se želi posvetiti novi papeški svet, je Gaudíjeva cerkev Sagrada Familia.
V njej najdemo znamenja včerajšnjega in današnjega časa. Ni mogoče spregledati, da
gre za svet prostor. Vzpenja se v višino in tako usmerja pogled navzgor. Stebri v
notranjosti spominjajo na gozd, katerega hkrati preplavljata skrivnostnost in vedrina.
Njena lepota spregovori današnjemu človeku in hkrati ohranja temeljne značilnosti
stare umetnosti. V modernem mestu njena prisotnost vzbuja kontrast, pa vendar se zdi
kot da sta narejena ena za drugo, cerkev za mesto in obratno. Brez prisotnosti Sagrade
Familie bi manjkalo nekaj bistvenega. Ostala bi praznina, ki je ne bi mogla zapolniti
katerakoli druga zgradba, ampak nekaj, kar bi spodbujalo k dvigovanju pogleda, brez
hitenja in v tišini občudovanja. Audio