Predsednik papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, nadškof Rino Fisichella o pomenu nove evangelizacije

RIM (nedelja, 23. januar 2011, RV) – Predsednik papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, nadškof Rino Fisichella, v premišljevanju o apostolskem pismu Ubicumque et semper (»Povsod in vedno«) izpostavlja pomen nove evangelizacije. Cerkev obstaja, da bi prinašala evangelij v vseh časih in vsem ljudem. Jezusova navodila glede tega so jasna. Vsi, ki verjamejo v Njegovo besedo, so povabljeni k oznanjevanju, da je obljubljeno odrešenje postalo resničnost. Oznanilo pa je povezano z načinom življenja tako, da so Gospodovi učenci lahko prepoznavni kjerkoli. Evangelizacija se lahko razume na ta način, torej kot prepoznavnost tistih, ki sledijo Kristusu. Ljubezen kot smernica za življenje je namreč kot odkritje tistega, kar daje bivanju smisel, saj ga prepoji tudi v najbolj skritih prostorih.

Upravičeno je vprašati se, če pridevnik v izrazu nova evangelizacija določa samostalnik. Toda dejstvo, da se imenuje »nova«, nima namena opredeljevati vsebine evangelizacije, ampak pogoje in obliko, kako oznanjati.

Kdo bi lahko namigoval, da odločitev za novo evangelizacijo pomeni označitev pastoralnih dejavnosti v preteklosti kot napačnih. Toda ta pomislek ne upošteva, da Cerkev v svetu stalno predstavlja svetniške poteze in verodostojna pričevanja. Mučeništvo mnogih kristjanov se ne razlikuje od tistega, ki smo ga lahko opazovali skozi stoletja zgodovine. Pravzaprav je res novo, saj pogosto ravnodušne ljudi današnjega časa spodbuja k premisleku o smislu življenja in daru vere. Kadar namreč pristno iskanje smisla življenja izgine in ga nadomesti množica kratkotrajnih rešitev, takrat je prav govoriti o novi evangelizaciji. Je izziv, da bi življenje vzeli resno, da bi ga usmerjali k edinemu dokončnemu smislu, ki je Jezus Kristus. On je odgovor na vprašanje, ki ljudi vznemirja od vedno. Torej pomeni dati se na razpolago človeku, da bi razumeli njegov nemir, in mu predlagati pot izhoda. Ta mu bo prinesla vedrino in radost, ki sta v oznanilu Cerkve.

Nova evangelizacija torej zato, ker je novo današnje okolje, polno teorij in ideologij. Te sodobnega človeka stalno premetavajo semtertja. Da pa bi lahko razumel, je najprej nujno potreben nov religiozni jezik, saj je ta tako zaznamovan s svojevrstnostjo, da pogosto ni razumljiv. Učinkovito in rodovitno sporočanje je prvi pogoj, da evangelizacija postane zares nova.

Podoba tistega, čemur se želi posvetiti novi papeški svet, je Gaudíjeva cerkev Sagrada Familia. V njej najdemo znamenja včerajšnjega in današnjega časa. Ni mogoče spregledati, da gre za svet prostor. Vzpenja se v višino in tako usmerja pogled navzgor. Stebri v notranjosti spominjajo na gozd, katerega hkrati preplavljata skrivnostnost in vedrina. Njena lepota spregovori današnjemu človeku in hkrati ohranja temeljne značilnosti stare umetnosti. V modernem mestu njena prisotnost vzbuja kontrast, pa vendar se zdi kot da sta narejena ena za drugo, cerkev za mesto in obratno. Brez prisotnosti Sagrade Familie bi manjkalo nekaj bistvenega. Ostala bi praznina, ki je ne bi mogla zapolniti katerakoli druga zgradba, ampak nekaj, kar bi spodbujalo k dvigovanju pogleda, brez hitenja in v tišini občudovanja.
Audio