Papežu danes, na praznik svete Neže, prinesli jagnjeti, iz katerih volne bodo stkali
palije za nadškofe metropolite
VATIKAN (petek, 21. januar 2011, RV) – Cerkev danes obhaja praznik svete Neže,
rimske mučenke iz 3. stoletja, in tako kot vsako leto so tudi letos svetemu očetu
Benediktu XVI. prinesli dve blagoslovljeni jagnjeti, iz katerih volne bodo stkali
palije, ki jih bo papež 29. junija, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, izročil
novim nadškofom metropolitom. Kratki tradicionalni obred je potekal v kapeli Urbana
VIII. v apostolski palači. Jagnjeti so vzredile sestre iz rimskega samostana svetega
Lovrenca v Panisperni, preden so ju prinesli pred svetega očeta pa so ju uredile sestre
Svete družine iz Nazareta, ki to nalogo opravljajo že skoraj 130 let.
Jagneta
vsako leto blagoslovijo po sveti maši v cerkvi svete Neže zunaj rimskega obzidja prav
na praznik svete Neže. Njeno mučeništvo je namreč zaradi bogate simbolike povezano
z blagoslovom jagnjet, iz katerih tkejo palije za nadškofe metropolite. Palij je zunanje
znamenje polnosti metropolitove službe in obenem izraz edinosti, ki metropolite povezuje
s papežem in Svetim sedežem. Palij je vezan na osebo vsakega metropolita in ga morajo
ob smrti metropolita skupaj s truplom položiti v grob. Simbolika palija je nakazana
v molitvi, s katero papež blagoslavlja nove palije, stkane iz ovčje volne, ki metropolite
opozarjajo, da morajo biti pastirji, posnemovalci Jezusa, Dobrega pastirja, ki je
blodečo ovco nesel nazaj k drugim ovcam in je zanje dal tudi življenje. Metropolit
bi torej naj bil tkao kot pastir vedno skrben in buden, ozirati se mora okrog, da
mu katere ovce ne bi raztrgal volk.
Današnja godovnica sveta Neža naj bi bila
po izročilu mlada plemkinja, ki je med Dioklecijanovimi preganjanji doživela mučeništvo.
Ena izmed legend o njenem mučeništvo pravi, da je bila sveta Neža žrtev ženitvenega
dogovora in jo je zaradi njenega upora rimski prefekt zaprl v javno hišo, zaradi njene
zaobljube devištvu pa se je nihče ni dotaknil, razen stranka, ki je zaradi drznega
dejanja po angelovem maščevanju oslepela. Na njeno priprošnjo naj bi mu Bog povrnil
vid. Svetniški življenjepisi poročajo, da je bila sveta Neža zaradi tega dogodka obtožena
čarovništva in poslana na grmado. Po legendi naj bi se ravno tedaj plamen razdelil
na dvoje, ne da bi se je dotaknil, lasje pa so ji zrasli tako, da so pokrili njeno
goloto. Po tem čudežu so jo usmrtili z mečem, kakor je to običajno za klanje jagnjet,
zato je Neža v tradicionalni ikonografiji zato upodobljena z jagnjetom. Po smrti so
jo pokopali v rimskih katakombah, ki še danes nosijo njeno ime.