Vatikan izdal zaključni dokument mednarodnega kongresa za postoralo na področju cirkusov
in zabaviščnih parkov
VATIKAN (četrtek, 20. januar 2011, RV) – Papeški svet za pastoralo preseljencev
in turistov je včeraj izdal zaključni dokument osmega mednarodnega kongresa za postoralo
na področju cirkusov in zabaviščnih parkov. Srečanje je potekalo v Rimu, od 12. do
16. decembra lani, na temo Cirkusi in luna parki: katedrale vere in izročila,
znamenja upanja v globaliziranem svetu. S kongresom so želeli opredeliti posebnosti
pastorale na tem tako specifičnem področju ter se približati potrebam posameznikov
in družin, ki delajo v cirkusih, zabaviščnih parkih in sejmih, zaradi česar imajo
potujoči način življenja, so brez stalnega bivališča in zatorej brez kulturnega,
socialnega in duhovnega sidrišča.
Zaključni dokument vsebuje pastoralne predloge
in smernice, namenjene najprej lokalni cerkveni skupnosti, na območju katere se cirkusi
in zabaviščni parki za nekaj časa zaustavijo. Škofje, župniki, ustanove posvečenega
življenja in družbe apostolskega delovanja si naj prizadevajo, piše v dokumentu, da
bo skupnosti vernikov potujočih zabavišč in cirkusov vedno mogoče prejeti Jezusa Kristusa
v evharistiji, olajša naj se jim udeleževanje svete maše ter na splošno pristopanje
k zakramentom. Prav tako je pomembno, da se vernikom zagotovi pomoč pri srečevanju
z Božjo besedo ter na duhovni poti, da bi tako s pomočjo lokalnih župnij skupnosti
vernikov zabavišč postale ''potujoče župnije''. Dokument izpostavlja, da naj škofija
in župnije podpirajo delo pastoralnih delavcev na tem področju ter spodbujajo odprte
odnose in sprejetost oseb iz cirkusov in luna parkov. Te bodo na ta način tudi postale
bolj odprte in zaupljive, ter motivirane iskati in krepiti vezi s cerkveno skupnostjo,
ki živi na območju, kjer se trenutno nahajajo.
Zaključni dokument kongresa
se dotika tudi problema vzgoje in izobraževanja otrok ter javne ustanove poziva, naj
skupaj s cerkvenimi skupnostmi in ustanovami izvajajo programe šolskega izobraževanja.
Izobraževalni programi in šole, namenjene izobraževanju oseb v cirkusih in zabaviščih
v nekaterih državah že obstajajo, vendar pa gre le za majhno število primerov. V mnogih
državah pa so otroci in mladi v težavnem položaju. Razmere so lažje tam, kjer so učitelji
člani same družine ali cirkuške skupnosti, ki v izobraževalnje pogostokrat vključujo
tudi versko vzgojo. Dokument prav tako opozarja na vedno večjo rast sekt in novodobnih
gibanj ter predlaga odločno zoperstavljanje verskemu prozelitizmu, in sicer preko
ekumenskega in medverskega dialoga na eni strani in na drugi s krepitvijo krščanske
identitete in odločitvijo za Jezusa Kristusa. Še posebej cerkvene skupnosti se morajo
čutiti poklicane in ponuditi sprejetost in človeško toplino, še piše v dokumentu,
ki prav tako poziva lokalno oblast, naj naredi vse kar je mogoče, da bo potujočim
spektaklom priznan socialno-kulturni pomen, ter naj se zoprestavljajo vsaki obliki
družbenega izključevanja in predsodkom.