Neapeljski nadškof kardinal Crescenzio Sepe na obisku v ZDA
ZDA (četrtek, 20. januar 2011, RV)– Neapeljski nadškof kardinal Crescenzio
Sepe se te dni mudi na obisku v Združenih državah Amerike. V torek se je v sinagogi
v Park Eastu v New Yorku sestal z rabinom Arthurjem Scheinerjem ter med srečanjem
kot primer dobrega sodelovanja med kristjani in judi predstavil neapeljsko Komisijo
judovsko-krščanskega prijateljstva. Pri tem je italijansko mesto Neapelj označil kot
mesto solidarnosti, sprejemanja in odprtosti za dialog. Kardinal Sepe je še isti dan
mudil na sedežu združenih narodov, kjer je obiskal predstavništvi Italije in Svetega
sedeža pri Združenih narodih ter se srečal z italijanskim predstavnikom Cesarom Mario
Ragaglinijem in stalnim opazovalcem Svetega sedeža nadškofom Francisom Chullikattom,
skupaj s katerim je nato v kapeli steklene palače obhajal sveto mašo. Kardinal Sepe
je na srečanju med drugim povedal, da je potrebna še večja enotnost, da bi pravičnost,
solidarnost in mir dobili globalno razsežnost, ter izpostavil, da v veliki družini
narodov ne more biti bratstva brez solidarnosti in pravičnosti, s čimer se je treba
boriti za skupno dobro. Od tukaj po kardinalovih besedah izhaja tudi potreba, da se
vsem zagotovi temeljna svoboda, in to je verska svoboda. Neapeljski nadškof se je
na delovnem kosilu sestal s predstavniki judovskega inštituta, ki se posveča zaščiti
verkse svobode in človekovih pravic po vsem svetu. Kot je izpostavil, se svet spreminja
zaradi procesa globalizacije, ki je nastala kot pozitiven element srečevanj in sprememb,
ki pa danes tvega, da bo ljudstva in narode razdelil in ne združil, glede na to, da
je absolutna vrednota globalizacije postala gospodarska vrednost. »In ravno v tem
okviru postane še bolj odločilna vloga nas kot vernikov,« je povedal kardinal Sepe
in dodal, da »humanizacija globalizacije pripada nam«. Nadaljeval je, da je naloga
sejanja semena miru težka, in dodal, da si je v teh trenutkih, ko se zdi, da skrajna
dejanja ogrožajo vsako možnost srečanja med različnimi verskimi skupnostmi, treba
neutrudno prizadevati, da se ''ekonomskemu človeku'' zoperstavi verski človek, ki
v človeku vedno vidi cilj in ne sredstvo.