Mineva leto dni, odkar je Benedikt XVI. obiskal rimsko sinagogo

VATIKAN (ponedeljek, 17. januar 2011, RV) – Cerkev danes obhaja dan poglobitve in razvoja dialoga med katoličani in judi, katerega tema je zapoved: Spoštuj očeta in mater. Danes pa tudi mineva leto dni, odkar je sveti oče Benedikt XVI. obiskal rimsko sinagogo. To je bil njegov prvi obisk judovske skupnosti v Rimu in tretji obisk sinagoge. Prvič je Benedikt XVI. sinagogo obiskal 19. avgusta leta 2005 v Kölnu, drugič pa 18. aprila leta 2008 v New Yorku. Prvi Petrov naslednik, ki je obiskal judovsko skupnost, je bil poljski papež Janez Pavel II. 13. aprila leta 1986. Ta obisk v zgodovini judovsko-katoliških odnosov zavzema posebno mesto, tudi zaradi besed pokojnega papeža, ki je takrat jude imenoval »naši ljubljeni starejši bratje«.

Dan poglobitve in razvoja dialoga med katoličani in judi se v Italiji obhaja od leta 1990 na pobudo Italijanske škofovske konference, njegov namen pa je izpostaviti zavzetost za pot dialoga, bratstva in prijateljstva med katoliško in judovsko skupnostjo. Predsednik komisije za ekumenizem in dialog pri Italijanski škofovski konferenci monsinjor Mansueto Bianchi je v pogovoru za naš radio dejal, da gre za dan premišljevanja in molitve. »To je dan premišljevanja in molitve, ki ga obhajamo pred molitvenim tednom za edinost med kristjani, in zdi se mi, da zavzema strateško mesto. Poznavanje in poglabljanje dialoga z judovstvom sta za vse Cerkve in vse cerkvene skupnosti tudi priložnost za boljše spoznavanje njih samih ter za poglabljanje zveze in vezi skupnosti, ki povezujejo ene z drugimi,« je poudaril monsinjor Bianchi in dodal, da je v tem smislu dan za judovstvo resnično dar, priložnost za naše Cerkve in krščanske skupnosti.

Zgodovinski obisk Benedikta XVI. v rimski sinagogi pred letom dni je sovpadal z dnevom za dialog med katoličani in judi, papež pa je ob tej priložnosti poudaril, da je pot prijateljstva med obema skupnostma neobhodna. Judje in kristjani so namreč po papeževih besedah poklicani skupaj pričevati za enega Boga in deset božjih zapovedi, ki so pomemben etični zakonik za celotno človeštvo. Sveti oče je v svojem govoru rimski judovski skupnosti spregovoril tudi o o tragediji holokavsta, tem vrhuncu sovraštva, do katerega pride takrat, ko človek pozabi na Stvarnika. Spomnil je na številne rimske jude, odtrgane od svojih domov, odpeljane v Awschwitz in tam ubite. Ob teh dogodkih so po papeževih besedah mnogi ostali ravnodušni, številni, med njimi tudi italijanski katoličani, pa so se podprti s svojo vero in krščanskim naukom na holokavst odzvali pogumno. »Odprtih rok so pomagali pobeglim judom in s tem pogostokrat tvegali tudi lastno življenje. Tudi Sveti sedež je judom nudil pomoč, pogostokrat skrito in zamolčano,« je pred letom dni v rimski sinagogi dejal Benedikt XVI. Poudaril je neobhodno potrebo po prijateljstvu med judi in katoličani ter ponovil besede papeža Janeza Pavla II., izrečene v Sveti deželi leta 2000, ko je poljski papež prosil odpuščanje za trpljenje judov v zgodovini. »Cerkev je vedno obsojala napake svojih otrok in prosila odpuščanje za vse tisto, kar je na kakršenkoli način prispevalo k ranam antisemitizma in protijudovstva,« je dejal papež in poudaril, da so te rane lahko za vedno ozdravljene. Papež Benedikt XVI. je pri tem ponovno pokazal na skupne korenine judov in katoličanov ter na globok odnos med Cerkvijo in judi, ki jih je, tako sveti oče, Gospod izbral, da prvi sprejmejo njegovo besedo.

Veliki rabin judovske skupnosti v Rimu Riccardo Di Segni je v pogovoru za naš radio poudaril, da je papežev lanskoletni obisk rimske judovske skupnosti bil izrednega pomena. »To je bil zelo pomemben dogodek. Kljub ozračju, ki ni povsem vedro, se je odvijal zelo dobro in z zadovoljstvom obeh strani ter pomeni pomembno postajo za nadaljevanje srečevanj med obema veroizpovedima,« je dejal Di Segni. Papež Benedikt XVI. je lani v rimski sinagogi z gotovim prepričanjem zatrdil, da med judi in katoličani obstaja skupna volja za nadaljevanje odprtega in iskrenega dialoga, podobnega prepričanja pa je bil tudi rabin Di Segni, ki je dejal, da kljub odprtim problemom in nerazumevanjem obstajajo skupni cilji, ki jih je treba postaviti na prvo mesto.

Audio: