S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 16. januar 2011, RV) – »Dragi prijatelji,« je dejal papež, »nikoli ne smemo pozabiti, da koliko bolj ljubimo Boga in smo vztrajni v molitvi, toliko bolj uspemo zares ljubiti tistega, ki je ob nas, ki nam je blizu, kajti v vsaki osebi bomo lahko videli Gospodovo obličje, ki ljubi brez mej in razlik. Mistika ne ustvarja razdalje do drugega, ne ustvarja abstraktnega življenja, ampak približuje k drugemu, ker se začne gledati in delovati z Božjimi očmi in srcem.« Tako je povedal papež med sredino splošno avdienco, ko je govoril o mistikinji iz 15. stoletja, sv. Katarini Genovski. »Sveta Katarina nas s svojim življenjem uči,« je dejal papež, »da koliko bolj ljubimo Boga in preko molitve vstopimo z njim v zaupen odnos, toliko bolj se on daje spoznati in naše srce vname s svojo ljubeznijo. Ko piše o vicah, nas svetnica spomni na temeljno resnico naše vere, ki postane za nas vabilo k molitvi za pokojne, da bi lahko prispeli do blaženega gledanja Boga v občestvu s svetniki. Ponižna, zvesta in širokosrčna strežba, ki jo je svetnica vse življenje nudila v bolnišnici Pammatone, je svetel zgled dejavne ljubezni do vseh in spodbuda predvsem za ženske, ki dajejo pomemben prispevek družbi in Cerkvi s svojimi dragocenimi deli, obogatenimi s svojo rahločutnostjo in pozornostjo do najbolj ubogih in potrebnih.«

»Mir se gradi in ohranja samo takrat, ko lahko človek v svojem srcu, svojem življenju in svojih odnosih z drugimi svobodno išče Boga in mu služi,« je izpostavil Benedikt XVI. na začetku minulega tedna, ko je sprejel diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu. »Človeštvo skozi vso svojo zgodovino preko verovanj in obredov, izraža nenehno iskanje Boga, in te izrazne oblike so tako vsesplošne, da smemo človeka imenovati religiozno bitje. Religiozna razsežnost je neodtuljiva lastnost človeškega bitja in delovanja, je merilo za uresničenje njegove usode in za izgradnjo skupnosti, ki ji pripada. Ko individuum sam ali ljudje, ki ga obdajajo, zanemarjajo ali zanikajo ta temeljni vidik, se oblikujejo neuravnoteženosti in konflikti na vseh ravneh, tako osebni kot medosebni. In v tej primarni in temeljni resnici se nahaja razlog, zaradi katerega sem pokazal na versko svobodo kot temeljno pot za izgradnjo miru,« je povedal papež.
»Osnovna celica družbe je družina, utemeljena na zakonu med enim moškim in eno žensko,« je izpostavil papež, ko je sprejele predstavnike lokalnih rimskih oblasti. »V družini se namreč otroci naučijo človeških in krščanskih vrednot, ki omogočajo ustvarjalno in mirno sobivanje. V družini se naučijo solidarnosti med generacijami, spoštovanja pravil, odpuščanja in sprejemanja drugega. V lastnem domu ob tem, ko doživljajo starševsko naklonjenost, mladi odkrijejo, kaj pomeni ljubezen in se naučijo ljubiti. Družina torej,« je izpostavil Benedikt XVI., »mora biti podprta s skladno politiko, ki ima za svoj cilj utrjevanje in razvoj družine.« Cerkev po papeževih besedah zato podpira vse pobude, ki si prizadevajo za vzgojo mladih, da bi živeli ljubezen kot darovanje samega sebe in imeli zrel pogled na spolnost. K temu cilju prispeva »vzgojno približevaje med različnimi družbenimi sestavinami, da tako človeška ljubezen ne bi bila zvedena na uporabni predmet, ampak bi bila razumljena in živeta kot temeljna izkušnja, ki daje življenju smisel in namen«.

»Ste kot ''angeli varuhi'', ki dan in noč bdijo nad Vatikanom, zagotavljajo potrebno varnost in se dajejo na razpolago romarjem,« je povedal papež Benedikt XVI. zaposlenim pri inšpektoratu za javno varnost, ki med drugim skrbijo za mir in varnost na trgu sv. Petra v Vatikanu. »Vaša pomenljiva prisotnost v srcu krščanstva,« je dejal papež »kamor neprenehoma prihajajo množice vernikov, da bi se srečale s Petrovim naslednikom in obiskale grobove apostolov, naj v vsakem izmed vas vedno bolj zbuja odločitev, da bi vedno bolj poživljali duhovno razsežnost življenja. Pa tudi prizadevanje, da bi poglobili svojo krščansko vero in z veseljem pričevali zanjo preko doslednega vedenja,« je dejal papež Benedikt XVI.
Audio