Papež Janez Pavel II. bo 1. maja razglašen za blaženega

VATIKAN (petek, 14. januar 2011, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. bo 1. maja, na nedeljo Božjega usmiljenja, Božjega služabnika Janeza Pavla II. razglasil za blaženega. Danes je namreč Benedikt XVI. potrdil čudež na priprošnjo poljskega papeža, so sporočili s Svetega sedeža. Papež je danes, ko je v avdienco sprejel prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinala Angela Amata, potrdil še dva čudeža: prvi se je zgodil na priprošnjo Božje služabnice Antonije Marije Verna, ustanoviteljice Inštituta sester Ljubezni brezmadežnega spočetja, drugi pa na priprošnjo ustanovitelja socialnega tedna italijanskih katoličanov Božjega služabnika Giuseooeha Toniola iz Trevisa. Benedikt XVI. je prav tako štirim Božjim služabnikom in eni Božji služabnici priznal herojske kreposti ter potrdil mučeništvo petih sester iz reda Hčera božje ljubezni, tako imenovanih drinskih mučenk, med katerimi sta tudi dve Slovenki: Krizina Bojanc z redovniškim imenom Marija Krizina iz župnije Šmarjeta in Antonija Fabjan z redovniškim imenom Marija Antonija iz župnije Hinje.

Danes je po vsem svetu seveda najbolj odmevala vest o dolgo pričakovani beatifikaciji priljubljenega papeža Janeza Pavla II., ki bo blaženi postal po papeževem priznanju čudežne ozdravitve francoske sestre Marije Simone Pierre. (GLAS) Kot je v pogovoru za naš radio pojasnil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Amato, je sestra Maria od leta 2001 bolehela za parkinsonovo boleznijo, ki je vedno bolj napredovala. Po vesti o smrti Janeza Pavla II., ki je bolehal za isto boleznijo, se je sestra Maria skupaj s sosestrami v molitvi priporočala poljskemu papežu. 2. junija leta 2005 je zaradi hudih bolečin svojo predstojnico prosila, naj jo oprosti njene službe nadzornice v materinskem domu, toda predstojnica jo je povabila, naj se izroči v varstvo Janeza Pavla II. Sestra Maria je to tudi storila. Naslednje jutro, 3. junija leta 2005, je začutila, da je ozdravela. To so ji potrdili tudi zdravniki, ki pa izginotja sicer neozdravljive bolezni niso znali pojasniti.

Postopek za beatifikacijo Janeza Pavla II. je stekel veliko prej kot ponavadi, saj je bil sprožen manj kot tri mesece po smrti poljskega papeža – sicer se postopek za razglasitev za blaženega lahko začne šele pet let po smrti kandidata. Toda, ker je Janez Pavel II. bil izredno priljubljen med ljudmi, tako verujočimi kot tudi neverujočimi, in to ostaja tudi po svoji smrti, se je Sveti sedež v tem primeru odločil drugače. Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Amato je v pogovoru za naš radio pojasnil, da ima primer postopka Janeza Pavla II. dve olajšavi. Prva zadeva njegovo predčasno sprožitev, druga pa dejstvo, da je postopek tekel hitreje. (GLAS) Vendar to po Amatovih besedah ne pomeni, da je bil kandidat obravnavan drugače kot drugi kandidati za blažene – nasprotno, je dejal kardinal, prav zato, da bi dostojno počastili spomin na tega velikega papeža je postopek potekal izredno natančno, da bi se lahko ovrgli sleherni dvom in premagali vsakršno težavo. Postopek zbiranja gradiva na škofijski ravni se je zaključil maja leta 2007, novembra leta 2008 pa je bila Positio izročena Kongregaciji za zadeve svetnikov, ki je sprožila postopek in gradivo takoj dala v presojo izbrani skupini devetih teologov, kot to predvideva postopek za beatifikacijo. Ta skupina je junija leta 2009 pri Janezu Pavlu II. prepoznala herojske kreposti, novembra istega leta pa so to storili še kardinali in škofje, zaposleni na Kongregaciji za zadeve svetnikov. Papež Benedikt XVI. je 19. decembra podpisal odlok, s katerim je Janezu Pavlu II. priznal herojske kreposti. Sledilo je proučevanje danes dokočno potrjene čudežne ozdravitve francoske sestre. Njeno čudežno ozdravljenje je 21. oktobra lansko leto potrdil zdravniški svet dikasterija za zadeve svetnikov, 14. decembra lansko teologi svetovalci, 11. januarja letos pa še kardinali in škofje Kongregacije za zadeve svetnikov.

Papež Janez Pavel II., rojen leta 1920 kot Karol Wojtyla v poljskih Wadowicah, je bil 264. papež oziroma 263. Petrov naslednik, ki je zaznamoval zgodovino prejšnjega stoletja. Neutrudni zagovornik miru, človek, ki je papeževo poslanstvo preoblikoval v predstavništvo za človekove pravice, tkalec evropskih vezi, oče združene Evrope, eden najbolj uglednih sinov Poljske, duhovni vodja zgodovinskih razsežnosti, zagotovo eden najbolj zaslužnih za padec komunizma, velik prvak sprave in bratstva med religijami, bojevnik za človekovo dostojanstvo, velik humanist in prijatelj otrok. Tako so papeža Janeza Pavla II. ob njegovi smrti označili pomembnejši svetovni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij, krakovski nadškof kardinal Stanislaw Dziwisz in dolgoletni tajnik poljskega papeža pa pravi, da je bil Janez Pavel II. običajen človek, ves potopljen v Boga. V času svojega pontifikata je Wojtyla opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji in 104 mednarodnih apostolskih potovanj, od tega se je dvakrat mudil tudi v Sloveniji, ter napisal 14 okrožnic, 15 apostolskih spodbud, 11 apostolskih konstitucij in 44 apostolskih pisem ter pet knjig.
Audio