S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

»Kdo je Jezus? To vprašanje želi Cerkev prebuditi v srcu vseh ljudi.« In to vprašanje nam je zastavil papež Benedikt XVI. v minulem tednu, ko je Cerkev obhajala praznik Gospodovega razglašenja, ko smo se verniki spominjali obiska modrih z Vzhoda, ki so v majhnem Otroku v revni betlehemski votlini spoznali judovskega kralja. »Kdo je Jezus? /…/ To je duhovni nemir, ki spodbuja poslanstvo Cerkve: spoznati Jezusa, njegov evangelij, da bi vsak človek lahko odkril njegovo človeško obličje in obličje Boga ter bil razsvetljen z njegovo skrivnostjo ljubezni. Epifanija vnaprej napoveduje vesoljno odprtost Cerkve, njeno poklicanost k evangelizaciji vseh narodov. Epifanija pa nam tudi govori, na kakšen način Cerkev uresničuje to poslanstvo: tako, da odseva Kristusovo luč in oznanja njegovo Besedo.« Po papeževih besedah so kristjani poklicani, da postanejo to, kar je bila zvezda za modre. »Sijati moramo kot otroci luči, da bi vse pritegnili k lepoti Božjega kraljestva. In tistim, ki iščejo resnico, moramo ponuditi Božjo besedo, ki omogoča, da v Jezusu prepoznamo pravega Boga in večno resnico.«

»Božji Sin s tem, da je postal človek v Marijinem telesu, ni prišel na svet le za izraelsko ljudstvo, ki ga predstavljajo betlehemski pastirji, ampak za vse človeštvo, ki ga predstavljajo modri,« je povedal papež med sveto mašo na praznik Gospodovega razglašenja. Modri so po papeževih besedah bili možje, ki so iskali nekaj več, iskali so pravo luč, ki bi jim pokazala pot skozi življenje. »Bili so osebe, prepričane, da v stvarstvu obstaja tisto, kar bi lahko opredelili kot Božji ''podpis'', podpis, ki ga človek lahko in mora odkriti in dešifrirati.« In sledili so zvezdi, ki jih je vodila v majhno mesto Betlehem, med revne, preproste ljudi, kjer so našli kralja sveta. »Bog se ne kaže v moči tega sveta, ampak v ponižnosti svoje ljubezni, ki prosi našo svobodo, da bi bila sprejeta, da bi nas tako spremenila in naredila sposobne prispeti k njemu, ki je ljubezen. /…/ Božja moč se kaže na popolnova drugačen način: v Betlehemu, kjer srečamo navidezno nemoč njegove ljubezni. Tja se moramo napotiti in tam bomo ponovno našli Božjo zvezdo.«

»Hvala vam, otroci, ki ste me sprejeli: želim vam povedati, da vas imam rad in da sem vam blizu s svojo molitvijo in naklonjenostjo, tudi zato, da bi vam dal moči za spoprijemanje z boleznijo,« je dejal Benedikt XVI. otrokom, ki se zdravijo na otroškem oddelku rimske poliklinike Gemelli. Papež je med obsikom povedal, da je otrokom, podobno, kot so to storili sveti trije kralji, prinesel darila, da bi jim tako izkazal svojo simpatijo, bližino in naklonjenost. »Toda želim si, da bi se vsi, odrasli in otroci, v tem božičnem času spominjali, da je največje darilo tisto, ki ga je Bog podaril vsakemu izmed nas.« Ob tem je papež spomnil na betlehemsko votlino, kjer se je rodilo majhno dete, potrebno pozornosti, oskrbe in ljubezni. »Tisto dete je Jezus, tisto dete je Bog sam, ki je hotel priti na zemljo, da bi nam pokazal, kako nas ima rad, je Bog, ki je postal otrok, kakršni ste vi, da bi vam povedal, da vam vedno stoji ob strani in da ima vsak otrok ima njegov obraz.«

»Bogoslužje božiča ni le spomin, ampak je predvsem skrivnost; ni le spomin, ampak je tudi prisotnost.« To je povedal Benedikt XVI. med prvo splošno avdienco v tem letu, katere katehezo je posvetil premišjevanju o božiču. »V bogoslužjih teh svetih dni smo na skrivnosten, a resničen način živeli vstop Božjega Sina v svet in bili še enkrat razsvetljeni s svetlobo njegovega sija. /…/ »Odrešenjsko delo, ki ga je uresničil Kristus, se v Cerkvi nadaljuje preko obhajanja svetih skrivnosti, zahvaljujoč delovanju Svetega Duha. A z učlovečenjem se dogodi nekaj pretreslivega«, je nadaljeval Benedikt XVI., »način odrešenjskega kontakta z Bogom se radikalno spremeni in meso postane orodje odrešenja: ''Beseda je meso postala,'' piše evangelist Janez.« Papež je izpostavil, da je božič začetek velikonočnih dogodkov. »Božična noč je tesno povezana z nočnim bdenjem velike noči, kadar se odrešenje dovrši v slavnem darovanju umrlega in vstalega Gospoda. /…/ Učlovečenje in velika noč ne stojita drug ob drugem, ampak sta dve neločljivi ključni točki ene vere v Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina in Odrešenika. Križ in vstajenje predpostavljata učlovečenje. Samo zato, ker je Sin in po njem sam Bog zares prišel na svet in postal meso, sta Jezusova smrt in vstajenje dogodka, ki nas trgata iz rok smrti in nas odpirata v prihodnost, ko bo to zemeljsko in prehodno bivanje vstopilo v Božjo večnost. V tem celovitem pogledu na kristusovo skrivnost, nas obisk jaslic usmerja k obisku evharistije, kjer se resnično srečamo s križanim, vstalim in živim Kristusom.« 
»Kdo je Jezus?«
Audio