Papež na praznik Gospodovega razglašenja povedal, da je Božja beseda resnična zvezda na poti skozi življenje

VATIKAN (četrtek, 6. januar 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je med sveto mašo, ki jo je dopoldne daroval v vatikanski baziliki sv. Petra, spregovoril o modrih in njihovem iskanju mesija, rekoč da z današnjim praznikom Gospodovega razglašenja ali epifanije Cerkev nadaljuje s premišljevanjem in praznovanjem skrivnosti Jezusovega rojstva. »Božji Sin s tem, da je postal človek v Marijinem telesu, ni prišel na svet le za izraelsko ljudstvo, ki ga predstavljajo betlehemski pastirji, ampak za vse človeštvo, ki ga predstavljajo modri,« je dejal papež. Izpostavil, da je resnična zvezda, ki nam v negotovosti človeških pogovorov nudi neizmeren sijaj božje resnice, le Božja beseda, in pri tem povabil naj se tej zvezdi pustimo voditi skozi naše življenje. »Naša pot bo tako vedno razsvetljena z lučjo, ki nam je ne more dati nobeno drugo znamenje. In tudi mi bomo lahko postali zvezde za druge,« je povedal Benedikt XVI..

Modri so po papeževih besedah najverjetneje bili možje, ki so iskali nekaj več, iskali pravo luč, ki bi jim pokazala pot skozi življenje. »Bili so osebe, prepričane, da v stvarstvu obstaja tisto, kar bi lahko opredelili kot Božji ''podpis'', podpis, ki ga človek lahko in mora odkriti in dešifrirati,« je dejal Benedikt XVI. in nato osvetlil njihovo pot do Betlehema, njihovo srečanje s Herodom, učenjaki in poznavalci svetih spisov, njihovo srečanje z zvezdo. Govoreč o Herodu, ki zaradi svoje brutalnosti predstavlja negativen lik, je papež dejal, da morda tudi mi v Bogu včasih vidimo tekmeca, smo slepi pred Božjimi znamenji in gluhi za njegove besede. »Kadar vidimo Boga na ta način, se na koncu počutimo nezadovoljni, saj se ne pustimo voditi njemu, ki je temelj vseh stvari. Iz svojih misli in svojega srca, moramo odstraniti predstave o tekmovalnosti, odpreti se moramo gotovosti, da je Bog vsemogočna ljubezen, ki ne jemlje ničesar, ne grozi, ampak je edini sposoben ponuditi nam priložnost, da živimo v polnosti, da izkusimo pravo radost,« je povedal papež. Opozoril je tudi na skušnjavo, da bi Sveto pismo obravnavali kot študijski predmet in predmet strokovnih razprav ter ne kot knjigo, ki nam kaže pot skozi življenje. »V nas bi se morala vezno znova rojevati globoka razpoložljivost, da bi besedo Svetega pisma, brano v skladu z živim izročilom Cerkve, videli kot resnico, ki nam govori, kaj je človek in kako se lahko v polnosti uresniči, resnico, ki je pot vsakodnevne hoje skupaj z drugimi, če želimo graditi svoje življenje na skali in ne na pesku,« je izpostavil sveti oče.

Govoreč o zvezdi, ki so jo modri videli na nebu, je papež povedal, da so ti vedeli, da smisla stvarnosti ni mogoče najti s teleskopom, ampak z notranjimi očmi razuma. »Vesolje ni rezultat naključja,« je izpostavil in nadaljeval, da smo povabljeni, videti nekaj globljega: »stvarnikovo modrost, neizčrpno Božjo domišljijo, njegovo neskončno ljubezen do nas,« je poudaril Benedikt XVI. in pozval, naj ne omejujemo svojih misli s teorijami, ki vedno prispejo le do neke določene točke. »V lepoti sveta, v njegovi skrivnosti, v njegovi veličini in razumnosti, ne moremo da ne bi brali večne razumnosti, ne moremo storiti drugega kot pustiti se ji voditi vse do enega Boga, stvarnika nebes iz zemlje. Če bomo imeli ta pogled, bomo videli, da sta On, ki je ustvaril svet, in On, ki se je rodil v betlehemski votlini in ki po evharistiji še naprej prebiva med nami in v nas, isti živi Bog, ki nas vabi, nas ljubi in nas želi pripeljati v večno življenje.« Kot je papež nadaljeval, je zvezda modre vodila v majhno mesto Betlehem, med revne, preproste ljudi, da bi tam našli kralja sveta. »Božji kriteriji so drugačni od človeških,« je dejal papež, »Bog se ne kaže v moči tega sveta, ampak v ponižnosti svoje ljubezni, ki prosi našo svobodo, da bi bila sprejeta, da bi nas tako spremenila in naredila sposobne prispeti k njemu, ki je ljubezen.« Tudi mi si morda predstavljamo, da bi Bog moral odrešiti svet tako, da bi pokazal vso svojo moč in na svetu vzpostavil pravičnejši gospodarski sistem, v katerem bi vsak imel to, kar bi hotel. »V resnici,« je dejal papež, »bi to bilo neke vrste nasilje nad človekom, saj bi ga prikrajšalo za njegove temeljne lastnosti,« pri čemer je navedel človeško svobodo in ljubezen. »Božja moč se kaže na popolnoma drugačen način: v Betlehemu, kjer srečamo navidezno nemoč njegove ljubezni. Tja se moramo napotiti in tam bomo ponovno našli Božjo zvezdo,« je dejal Benedikt XVI.

Audio