Misli svetega očeta ob prazniku svetih nedolžnih otrok

VATIKAN (torek, 28. december 2010, RV) – Cerkev danes obhaja praznik svetih nedolžnih otrok, mučencev, ki jih je pomoril kralj Herod, neusmiljeni vladar, katerega cilj je bil znebiti se Jezusa Kristusa. Nedolžni otroci, ki so, kot beremo v rimskem misalu, za Kristusa pričevali ne le z besedami, ampak s krvjo, nas spominjajo, da je mučeništvo zastonjski Gospodov dar. Hrušč konjev v golopu ali enakomerni vojaški marš, ki so pred več kot 2000 leti odmevali v Betlehemu, niso tako daleč vstran od nasilja, ki danes prepogostokrat divja nad otroci, ki ne bodo nikoli odrasli, ne po letih ne po razumu. Veliko med njimi jih je namreč vojakov v vojnah, zasužnjenih v ostudnem nasilju znotraj svojih domov, ki so umazani raji le za odrasle, prodanih, ker predstavljajo ena lačna usta preveč, ali zatiranih, ker niso pravega spola ali ker so bolni. Veliko otrok pa je tudi obravnavanih kot rezervni deli in zato omadeževanih s skalpelom, še preden zagledajo luč, kajti tisto, kar zanima odrasle, ni njihov nasmeh, ampak le njihov DNK.

Herod, veliki krvoločnež, ki sumničav ukaže pokončanje nedolžnih otrok, danes, dva tisočlet kasneje živi v številnih sodobnih Herodih, ki pa uporabljajo drugačno orožje. Moreča nespametnost kralja Heroda in številnih sodobnih nasilnežev predstavlja bes, ki se spravlja na neoborožene, na tiste, v očeh katerih odsevajo nepokvarjene barve resničnega raja, je pred manj kot letom dni, 1. januarja na svetovni dan miru, pri sveti maši v vatikanski baziliki svetega Petra opozoril papež Benedikt XVI. »Otroški obrazi so kot odsev Božjega pogleda na svet. Zakaj bi torej zadušili njihove nasmehe? Zakaj bi zastrupili njihova srca,« se je na prvi dan iztekajočega se leta vprašal sveti oče in opozoril, da milina podobe Božje Matere Marije danes najde svoje nasprotje v žalostnih podobah številnih otrok in njihovih mater, ki trpijo v vojnah in nasilju. Tu je poglavar Rimskokatoliške cerkve spomnil na številne begunce, pribežnike in migrante. Obrazi nedolžnih majhnih, ki so popačeni zaradi lakote in bolezni, bolečine in obupa, so po papeževih besedah tihi poziv k naši odgovornosti. »Vpričo njihovih nezaščitenih položajev se rušijo vsa neresnična opravičevanja vojn in nasilja. Preprosto se moramo preusmeriti k projektom miru, odložiti orožje vseh vrst in se vsi skupaj zavzeti za ustvarjanje sveta, ki je bolj vreden človeka,« je 1. januarja letos pozval sveti oče.

Nedolžni betlehemski otroci so torej podoba oskrunjenega otroštva, kjer se začenja skupni krik vse zgodovine in vseh duš. Krik, ki se mu je pred slabima dvema letoma osebno pridružil tudi sveti oče Benedikt XVI. v nagovoru pred nedeljsko opoldansko molitvijo Angel Gospodov, ko se je zavzel za otroke, ki morajo, kot je dejal, biti deležni ljubezni in pomoči pri odraščanju. »Izkoriščam to priložnost za krik za otroke: skrbimo za majhne! Treba jih je ljubiti in jim pomagati odrasti. To pravim staršem, pa tudi ustanovam. V tem pozivu se spominjam otrok na vseh koncih sveta, zlasti še tistih, ki so najmanj zaščiteni, izkoriščani in zlorabljani. Vsakega otroka izročam v varstvo Jezusovemu srcu, ki je rekel: Pustite otroke in ne branite jim priti k meni,« je še dejal papež.
Audio