Duhovne misli papeža Benedikta XVI za polnočno sveto mašo na praznik Kristusovega rojstva

V evangeliju smo slišali besede Angelov pastirjem v prvi sveti noči in jih sedaj Cerkev kliče nam:  Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli. 
Nič bleščečega, nič nenavadnega, nič veličasnega ni bilo dano pastirjem kot znamenje. Videli bodo samo otroka povitega v plenice, ki potrebuje, kakor vsi otroci materino nego. Otrok, ki je bil rojen v hlevu in ki ni bil položen v zibelko temveč v jasli. Otrok, ki v vsem svojem uboštvu potebuje pomoč, je Božje znamenje. Samo s srcem bodo lahko pastirji videli, da je v tem otroku obljuba preroka Izaija postala resničnost, kakor smo slišali v prvem berilu: Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah. Tudi nam je dano isto znamenje. Božji Angel nas po evangelskem sporočilu vabi, da se s srcem odpravimo na pot, da bi lahko videli otroka položenega v jasli.

Preprostost je prvo znamenje Boga. Otrok je to znamenje. Božje znamenje je to, da je on postal majhen za nas. To je njegov način kraljevanja. On ne prihaja z zunanjo močjo in veličastvom. Pride kot otrok- neoborožen in potreben naše pomoči. Ne želi s silo zavladati nad nami. Ob pogledu na otroka izgine strah pred njegovo veličino. On prosi za našo ljubezen: zato je postal otrok. Ničesar drugega ne želi od nas, kot naše ljubezni. S pomočjo ljubezni se spontano naučimo vstopati v njegova občutja, v njegovo misel in v njegovo voljo, se naučimo živeti z njim in se vaditi v ponižni odpovedi, ki je bistveni del ljubezni. Bog je postal majhen, da bi ga mi lahko razumeli, sprejeli in ljubili.

Prossimo Gospoda, da nam v tej sveti noči podari milost, da bomo gledali jaslice z isto preprostostjo, kot so jih gledali pastirji in da bi tudi mi prejeli isto veselje s katerim so se vrnili na svoje domove.

Prosimo ga, naj nam podari ponižnost in vero s katero je sveti Jožef zrl dete, ki ga je Marija spočela od Svetega Duha. Prosimo ga, naj nam podari isto ljubezen, s katero ga opazovala Marija. Prav tako pa tudi prosimo, da ista luč, ki so jo videli pastirji razsvetli tudi nas in da se po vsem svetu izpolni to kar so angeli peli tisto noč: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji (Homilija za polnočnico 24. decembra 2006).
Audio