Sveti oče katehezo na današnji splošni avdienci posvetil prazniku Kristusovega rojstva

VATIKAN (sreda, 22. december 2010, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je katehezo na današnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu posvetil prazniku Kristusovega rojstva in vernike povabil, naj se na božič pripravljajo z veseljem ter naj Jezusa sprejmejo s čistimi srci, ne le z olepšanimi domovi. »Veselo pričakovanje, značilnost dnevov pred svetim božičem, je gotovo temeljna drža kristjana, ki želi ponovno srečanje z Njim, ki prihaja bivat med nas, doživeti plodno,« je poudaril sveti oče, ki vernike vabi, naj se v sveti noči pustijo osupniti in razsvetliti temu Božjemu dejanju, ki je povsem nepričakovano: Bog postane otrok, pustijo naj se presenetiti zvezdi, ki je stvarstvo preplavila z veseljem ter naj poskrbijo, da jih Jezušček ne bo našel nepripravljenih in zavzetih le za to, da bi ozaljšali naše zunanje stvarnosti. »Skrb, ki jo posvečamo temu, da bi naše ceste in naše domove naredili bolj bleščeče, naj nas še bolj spodbuja, naj svojo dušo pripravimo na srečanje z Njim, ki nas prihaja obiskat, z Njim, ki je resnična lepota in resnična luč. Očistimo torej našo vest in naše življenje tistega, kar je v nasprotju s tem prihodom, misli, besede, drže in dejanja, bodrimo se, da bomo delali dobro in da bomo v tem našem svetu prispevali k uresničevanju miru in pravičnosti za vsakega človeka ter tako hodili nasproti Gospodu,« je poudaril sveti oče.

Pristna priprava na praznik Kristusovega rojstva je naslonjena na pričakovanje ter občutke veselja in osuplosti, ki ga ta praznik prinaša že več kot 2000 let. Papež se je tu spomnil Zaharije, Elizabete, zlasti pa še Marije in Jožefa, ki so prvi občutili bojazen zaradi 'velike obljube', predvsem pa veliko veselje nad skrivnostjo rojstva v Betlehemu. V pričakovanje te skrivnosti pa so vključeni tudi možje in žene tretjega krščanskega tisočletja. »Tako ob pričakovanju osebnosti Svetega pisma skozi stoletja najde prostor in pomen tudi naše pričakovanje. Ves naš človeški obstoj je prav zaprav poživljen s tem temeljnim občutkom, z željo, da bi nam tisto najbolj resnično, najlepše in najpomembnejše, kar smo zaslutili ter se ga z razumom in srcem zavedli, prišlo nasproti, pred našimi očmi postalo konkretno in nas okrepilo,« je dejal papež. Navedel je nekaj misli svetega Ireneja o Kristusovem učlovečenju ter spomnil, da je ena od osrednjih idej tega cerkvenega očeta ta, da se kristjan mora navaditi zaznavati Boga, ki ga prek svojega novorojenega Sina poziva k podobnosti in sličnosti z njim. »Spominja nas, da moramo biti podobni Bogu. In moramo ga posnemati. S svojim prihodom med nas nam Bog kaže in poverja nalogo, ki je prav ta: biti podobni Njemu in težiti k resničnemu življenju, prispeti do Božje vizije v Kristusovem obličju. Beseda, ki je postala otrok, nam pomaga razumeti način delovanja Boga, da bi postali sposobni pustiti se vedno bolj preoblikovati njegovi dobroti in njegovi neskončni usmiljenosti,« je poudaril sveti oče.


Bog je sicer po njegovih besedah daleč vstran od našega življenja, od naših idej in našega delovanja. Toda prišel nam je blizu in mi se ga moramo navaditi zaznavati. »Gospodov prihod zato ne more imeti drugega cilja kot tega, da nas nauči videti in ljubiti dogodke, svet in vse tisto, kar nas obdaja, z očmi, ki so enaka Božjim,« je dejal Benedikt XVI., ki je v nadaljevanju kateheze izpostavil še pomen postavljanja jaslic. »Vesel sem, da tradicija postavljanja jaslic v domovih, na delovnih mestih in krajih srečevanja ostaja živa,« je dejal papež in izrazil upanje, da bi to pristno pričevanje za krščansko vero tudi danes zmoglo vsem ljudem dobre volje ponuditi očarljivo ikono neskončne Očetove ljubezni do vseh ljudi ter da bi se srca otrok in odraslih še naprej čudila nad njo. Jaslice so namreč po papeževih besedah izraz našega pričakovanja Gospodovega prihoda, hkrati pa tudi znamenje hvaležnosti Njemu, ki se je odločil z nami deliti naše življenje in življenjske pogoje, v uboštvu in preprostosti.

Sveti oče je splošno avdienco zaključil z voščilom vernikom iz vsega sveta, ki so se zbrali v avli Pavla VI., kot tudi njihovim bližnjim in drugim. »Naj nam ta čas sredi burnih dejavnosti naših dni podari kanček tišine in veselja ter nam omogoči, da se bomo lahko z roko dotaknili dobrote našega Boga, ki je postal otrok, da bi nas odrešil ter našemu življenju dal novega poguma in nove luči. To je moje voščilo za blagoslovljen in vesel božič, ki ga z naklonjenostjo namenjam vsem vam tu navzočim, vašim družinskim članom, zlasti pa še bolnikom in trpečim, kot tudi vašim skupnostim in vsem, ki so vam dragi,« je zaključil papež.
Audio