Papež kardinalom, nadškofom in škofom Rimske prelature voščil vesele božične praznike

VATIKAN (ponedeljek, 20. december 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes srečal s kardinali, nadškofi in škofi Rimske prelature, ki jim je voščil vesele božične praznike. Sveti oče je v svojem govoru izpostavil nekatere dogodke, ki so posebej zaznamovali iztekajoče se leto, ob tem pa je dejal, da nam spominsko obnavljanje preteklega kaže, da sta Božja moč in dobrota prisotni tudi danes. In to je po papeževih besedah razlog za zahvalo Bogu Očetu. (GLAS) Zbudi svojo moč, Gospod, in pridi nas rešit – to je, kot je dejal sveti oče, adventna molitev, ki smo jo povabljeni moliti tudi danes, vpričo sveta, ki je z vsemi svojimi novimi upi in možnostmi hkrati tudi vznemirjen zaradi občutka, da se moralni konsenz razkraja, konsenz, brez katerega pravne in politične ustanove ne delujejo. Tako kot v času rimskega imperija je svet torej tudi danes zaskrbljen in negotov, zato je sveti oče vernike povabil k molitvi adventnega časa: Zbudi svojo moč, Gospod, in pridi nas rešit. Tako so molili Jezusovi učenci, ko je Gospod spal med nevihto. Toda Kristus jih je oštel, rekoč da je njihova vera tista, ki je spala. »Tudi v nas vera pogosto spi. Molimo ga torej, naj nas obudi iz spanca vere, ki je postala utrujena, ter naj tej veri da moč, da bo lahko premikala gore – to je, naj stvarem sveta da pravi red,« je dejal sveti oče.

Papež Benedikt XVI. se je v svojem govoru kardinalom, nadškofom in škofom najprej spomnil leta duhovništva, ki je potekalo od 19. junija leta 2009 ob 150-letnici smrti svetega arškega župnika Janeza Marije Vianeja. Sveti oče je dejal, da je to leto v duhovnikih, pa tudi v laikih, obnovilo zavest o daru duhovniške službe Cerkvi. »Ponovno smo se zavedli, kako lepo je, da so človeška bitja pooblaščena oznanjati v Božjem imenu in s polno močjo besede odpuščanja ter so tako sposobna spremeniti svet, življenje; kako lepo je, da so človeška bitja pooblaščena oznanjati besede posvečenja, kako lepo je z Gospodovo močjo biti blizu možem in ženam v njihovem veselju in v njihovem trpljenju, v pomembnih, pa tudi temačnih trenutkih njihovega življenja; kako lepo je v življenju imeti nalogo preprosto biti sam človek, da bi pomagali tistemu, ki se odpira Bogu in ki živi, začenši pri Bogu,« je dejal sveti oče. Ob tem ni zaobšel problematike spolnih zlorab otrok in mladostnikov s strani duhovnikov, ki, kot je dejal papež, spreobračajo zakrament duhovniškega posvečenja in pod masko svetega globoko prizadejajo človeško osebo v njenem otroštvu in jo zaznamujejo za celo življenje. »Obličje Cerkve je prikrito s prahom,« je dejal sveti oče in dodal, da ta ponižanja treba sprejeti kot spodbudo k resnici in klic k prenovi. »Samo resnica odrešuje,« je poudaril Benedikt XVI. Dejal je, da se je treba vprašati, kaj je mogoče narediti za popravo storjenih krivic. »Moramo se vprašati, kaj je bilo napačnega pri našem oznanjevanju, v celotnem našem načinu predstavljanja krščanskega bivanja. Najti moramo novo odločnost v veri in v dobrem. Sposobni moramo biti pokore. Moramo si prizadevati, da bi poskusili vse, kar je mogoče, v pripravi na duhovništvo, da se takšne reči ne bi mogle več dogajale,« je poudaril sveti oče in se je hkrati zahvalil vsem, ki si prizadevajo pomagati žrtvam spolnih zlorab in jim skušajo ponovno vliti zaupanje v Cerkev ter sposobnost verovanja v njeno sporočilo. Papež se je ob tej priložnost zahvalil tudi vsem duhovnikom, ki ponižno in zvesto prenašajo Gospodovo dobroto in so sredi razdejanj priče lepote duhovniške službe. Ko je govoril o spolnih zlorabah v katoliški Cerkvi, grehu, ki se ga duhovniki dobro zavedajo, je sveti oče opozoril tudi na druge nevarnosti v današnjem času, vpričo katerih Cerkev po njegovih besedah ne more molčati. Papež je tu izpostavil otroško pornografijo, zlorabljanje otrok, spolni turizem in zlorabe drog.

V nadaljevanju je poglavar rimskokatoliške Cerkve spomnil na zasedanja posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod ter na svoje potovanje na Ciper, kjer je bližnjevzhodnim škofom in patriarhom izročil delovni dokument instrumentum laboris za omenjeno zasedanje. Papež je izpostavil nepozabno gostoljubje pravoslavne Cerkve na Cipru ter dejal, da čeprav pravoslavnim in katoličanom polna edinost še ni bila podarjena, ugotavlja povezanost med njimi. Ciper je sicer po papeževih besedah razdeljena država, ki še vedno ni pozabila na rane iz preteklosti, a hkrati je tam, tako sveti oče, zaznati tudi željo po miru in skupnosti. »Vsi se zavedajo dejstva, da nasilje ne prinaša nikakršnega napredka. Le na podlagi medsebojnega dogovarjanja in razumevanja je mogoče ponovno vzpostaviti edinost. Priprava ljudi na to držo miru je bistvena naloga pastorale,« je poudaril sveti oče. Ko je govoril o zasedanju škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki je potekalo od 10. do 24. oktobra v Vatikanu, je papež dejal, da so sinodalni očetje razvili pomembno zamisel dialoga, odpuščanja in medsebojnega sprejemanja, koncept, ki ga je sedaj po papeževih besedah treba vpiti v svet. »To, kar je v katerem koli kraju storjeno proti človeku, konec koncev užaloščuje vse,« je poudaril sveti oče in dodal, da mora zasedanje sinode za Bližnji vzhod biti krik, usmerjen na vse osebe s politično ali versko odgovornostjo, naj ustavijo kristjanofobijo ter naj se zavzamejo za zaščito beguncev in trpečih ter oživijo duh sprave.

Med svojimi potovanji v iztekajočem se letu je sveti oče izpostavil še svoj obisk Velike britanije, kjer se je mudil v mesecu septembru, zlasti pa je spomnil na svoje srečanje s predstavniki britanskega kulturnega sveta v westminstrski dvorani in na beatifikacijo kardinal Johna Henryja Newmana. V westminstrski dvorani je Benedikt XVI. opozoril, da je čista finalistična razumskost v resnici zaslepljenost razuma. »Boriti se zoper to zaslepljenost razuma in ohranjati zmožnost videti bistveno, videti Boga in človeka, to, kar je dobro, in tista, kar je resnično, je skupni interes, ki mora združevati vse može in žene dobre volje. V igri je prihodnost sveta,« je poudaril sveti oče. Ko je govoril o blaženem kardinalu Johnu Henryju Newmanu, pa je spomnil na njegovo spreobrnjenje, rekoč da je ta veliki teolog najprej mislil, da je stvarno tisto, kar je materialno oprijemljivo, nato pa je ugotovil, da je ravno nasprotno. »Da Bog in duša, samo bitje človeka na duhovni ravni, predstavljajo tisto, kar je resnično stvarno, tisto, kar šteje. So veliko bolj stvarni kot oprijemljivi predmeti,« je še dejal papež.
Audio