Papež obiskal vatikansko apostolsko knjižnico

VATIKAN (sobota, 18. december 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes obiskal vatikansko apostolsko knjižnico, ki so jo po treh letih obnovitvenih del ponovno odprli 20. septembra. Sveti oče, ki je knjižnico obiskal 25. junija leta 2007 pred začetkom obnove, si je med obiskom ogledal nov izgled knjižnice ter zbrike nekaterih rokopisov, knjig, kovancev in medalij, fotografski arhiv in papirus, vodstvo približno 500 let stare knjižnice pa mu je predstavilo opravljeno delo. Papež se je v okviru približno enournega obiska srečal tudi z drugimi zaposlenimi v knjižnici in dobrotniki knjižnice ter si ogledal nova dvigala.

Sveti oče Benedikt XVI. je pred dobrim mesecem dni v pismu arhivarju in bibliotekarju svete rimske Cerkve kardinalu Raffaelu Farini izpostavil dve osrednji vrednosti vatikanske apostolske knjižnice. Ta je, kot je zapisal papež, eminentni kraj zgodovinskega spomina Cerkve in dragoceno sredstvo, ki papežu pomaga opravljati njegovo poslanstvo. In danes je Benedikt XVI. v knjižnici tudi molil. »Velik si ti, Gospod, naš Bog. Prisluhni naši molitvi in blagoslovi vse, ki obiskujejo to apostolsko knjižnico, da bi gojili znanost in umetnost. Daj, da bi ti krepostni raziskovalci resničnega, razsvetljeni z modrostjo tvoje Besede, usmerjali prizadevanja za ustvarjanje bolj človeškega sveta,« je dejal sveti oče.

Eden izmed ciljev obnove vatikanske apostolske knjižnice je bil izboljšati delovne razmere in poskrbeti za sodobno hranjenje ter varnost knjižničnih zalog. Obnovitvena dela so vključevala obnovo statike, montažo novih dvigal in izboljšavo klimatskih inštalacij. Poleg tega je bil obnovljen tudi seznam rokopisov in knjig. Rokopisi, arhivske listine, knjige, časopisi, kovanci in odlikovanja, ene izmed najbolj dragocenih zbirk na svetu so tako od konca septembra ponovno na razpolago raziskovalcem in študentom.

Vatikansko apostolsko knjižnico je kot prostor za shranjevanje svojih osebnih zbirk leta 1450 ustanovil papež Nikolaj V. Leta 1475 je papež Sikst IV. z bulo Na čast vojskujoče se Cerkve knjižnici dal pravni status, namenil ji je denarna sredstva in zaposlil ljudi, leta 1587 pa je papež Sikst V. italijanskemu arhitektu Domenicu Fontani naročil, naj nariše načrt zgradbe za knjižnico. Danes knjižnica hrani 1.600.000 starih in modernih knjig, 8300 tiskanih dokumentov, 65 zapisov na pergament, 150 000 rokopisov in starih dokumentov, 300.000 kovancev in medalj ter približno 20.000 umetnin. Med najbolj znanimi deli je Codex Vaticanus ali Vatikanski kodeks, ki je najstarejša znana rokopisna Biblija. Papež Janez Pavel II. je leta 1988 v apostolski konstituciji Pastor Bonus ali Dobri pastir poslanstvo Vatikanske apostolske knjižnice opredelil kot kot služenje razvijanju, ohranjanju in razširjanju kulture.
Audio: