Sveti oče med opoldanskim nagovorom spodbudil k vztrajnosti in zaupanju v Boga

VATIKAN (nedelja, 12. december 2010, RV) – Sveti oče je opoldansko molitev Angelovo češčenje molil z verniki, zbranimi na trgu sv. Petra v Vatikanu. Njegov prvi pozdrav je bil namenjem okrog 2.000 rimskim otrokom in mladim. Ti so prišli na papežev tradicionalni blagoslov Jezuščkov, ki jih bodo položili v domače jaslice. »Dragi mladi prijatelji, ko boste položili Jezuščka v jaslice, izrecite molitev za papeža in njegove namene,« je zaprosil otroke sveti oče.

Sicer pa je v nagovoru spregovoril o potrpežljivem pričakovanju Gospodovega prihoda ter spodbudil k potrpežljivosti in zaupanju v Boga, nanašajoč se pri tem na Jakobovo pismo: ''Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu'' (Jak 5, 7-8). Papež je povedal, da je danes bolj kot kdajkoli prej pomembno izpostaviti vrednost vztrajnosti in potrpežljivosti. Gre za krposti, ki sta v današnjem svetu, ki poveličuje spremembno in sposobnost prilagajanja na vedno nove in drugačne situacije, manj priljubljeni. Advent nas po papeževih besedah vabi, da okrepimo to notranjo vztrajnost, to odpornost duše, ki nam omogoča, da ne obupamo v pričakovanju dobrega, ki zamuja, ampak se nanj pripravimo z dejavnim zaupanjem.

Benedikt XVI. je spomnil na potrpežljivost poljedelca, ki čaka na sad zemlje. »Poljedelec ni fatalist,« je povedal papež, »ampak je vzor načina mišljenja, ki na uravnotežen način povezuje vero in razum, saj po eni strani pozna zakone narave in dobro opravlja svoje delo, po drugi strani pa zaupa v Božjo previdnost, kajti nekatere temeljne stvari niso v njegovih rokah, temveč v Božjih. Potrpežljivost in vztrajnost sta sinteza človeškega dela in zaupanja v Boga.« 
Kot je dejal papež, nam pri utrjevanju srca pomaga Božja beseda: »Medtem ko vse mineva in se spreminja, Božja beseda ne mine nikoli.« Sveti oče je izpostavil, da četudi smo zaradi življenjskih dogodkov izgubljeni in se nam zdi, da se podira vsaka gotovost, imamo vendarle kompas, s katerim lahko najdemo pravo smer. Pri tem so nam vzor preroki, ki jih je Bog poklical, da bi govorili v njegovem imenu. Prerok najde svoje veselje in svojo moč v Božji besedi. Medtem ko ljudje pogostokrat iščejo srečo na poteh, ki se izkažejo za napačne, prerok oznanja resnično upanje, tisto, ki ne razočara, saj je postavljeno na Božjo zvestobo. »Vsak kristjan je po moči svetega krsta prejel preroško dostojanstvo: vsak ga lahko ponovno odkrije in goji, z vztrajnim poslušanjem božje Besede,« je še poudaril papež.
Audio