BRUSELJ (četrtek, 9. december 2010, RV) – Včeraj se je v Bruslju z okroglo
mizo zaključila kampanja Nič revščine, ki jo je v evropskem letu boja zoper revščino
in socialno izključenost organizirala Karitas Evropa. Kot je v pogovoru za naš radio
dejal odgovorni za Evropo pri Karitas Italija Livio Corazza, je kampanja bila pozitivna,
saj so se prvič v zgodovini Karitas iz vse Evrope združile v skupni pobudi. To jim
je po njegovih besedah med drugim pomagalo razširiti krog tistih, ki lahko skupaj
s Karitas sodelujejo v boju zoper revščino. Škofijske karitas so bile v tem kampanji
protagonistke, saj so priredile številne pobude, v katere so vključile ne le cerkveni
krog, marveč tudi ljudi iz družbenih in civilnih ustanov, je dejal Corazza. Hkrati
je opozoril, da so množični mediji kampanjo Nič revščine spregledali, ter dejal, da
to pomeni, da se svet s problemom revščine ukvarja le tedaj, kadar gre za zelo resne
razmere. Kljub temu pa je Corazza prepričan, da se je v evropskem letu boja zoper
revščino in socialno izključenost občutljivost ljudi za to težavo povečala ter da
se je svet zavedel, da je revščina vprašanje, ki zadeva vse ljudi. Corazza s Karitas
Italija je v pogovoru za naš radio še dejal, da je ideja Nič revščine le sen. Misliti,
da lahko povsem izkoreninimo revščino, je sen, toda vseeno moramo v to verjeti, saj
se bomo le tako zmogli boriti in revščino zmanjšati, je še dejal Corazza.
Razširjenost
revščine v Evropi je zelo velika. V Evropski uniji naj bi v revščini živelo več kot
80 milijonov ljudi. Reven je vsak peti otrok državljan Evropske unije in eden od štirih
samskih ljudi, starih več kot 65 let. 60 milijonov ljudi v vzhodni Evropi živi z manj
kot dvema evroma na dan, okoli 280.000 ljudi z evropske celine naj bi bilo žrtev trgovine
z ljudmi, 7,2 milijona prebivalcev srednje in vzhodne Evrope pa je nepismenih. Eden
od desetih ljudi iz držav članic Evropske unije je reven kljub zaposlitvi. Ti podatki
so zaskrbljujoči, sramotni in nedopustni, opozarja Karitas Evropa, ki je zato sprejela
nekaj ciljev, s katerimi do leta 2015 zmanjšali razmahnjenost revščine na stari celini.
Med temi cilji, zapisanimi v posebni peticiji za zmanjšanje revščine, so denimo prepolovitev
števila otrok, ki živijo v revščini, zagotovitev minimalne ravni socialne varnosti
za vse ljudi, dostojne pokojnine, nadomestila za bolne in ustrezni dohodek za vse
v resni potrebi, dostopnost osnovnih zdravstvenih storitev vsem evropskim državljanom,
povečanje dostopnosti do socialnih stanovanj v Evropi ter zmanjšanje brezposelnosti
na manj kot pet odstotkov.